1{Načelniku godbe; na gitit. Sinov Korahovih psalm.} Kako ljuba so prebivališča tvoja, o GOSPOD nad vojskami!2Duša moja hrepeni in koprni po vežah GOSPODOVIH, srce moje in meso moje radostno kličeta v hrepenenju po živem Bogu mogočnem.3Saj vrabec je našel dom in lastovka si gnezdo, kamor položi mladiče svoje – oltarje tvoje, o GOSPOD nad vojskami, kralj moj in Bog moj!4Blagor jim, ki prebivajo v hiši tvoji, vedno te bodo hvalili. (Sela.)5Blagor človeku, čigar moč je v tebi: njim so v srcu pripravljene poti na Sion.6Gredé po Solzni dolini, si jo obračajo v kraj studencev; saj tudi rani dež jo pokriva z blagoslovi.7Gredo od kreposti do kreposti, vsak njih se prikaže pred Bogom na Sionu.8GOSPOD, Bog nad vojskami, čuj molitev mojo, poslušaj, o Bog Jakobov. (Sela.)9Poglej, o Bog, ki si ščit naš, in glej maziljenca svojega obličje!10Kajti boljši je en dan v vežah tvojih nego tisoč drugje; rajši hočem stati ob pragu v hiši Boga svojega nego prebivati v brezbožnosti šatorih.11Zakaj solnce in ščit je GOSPOD, Bog, milost in slavo daje GOSPOD, dobrega ne krati njim, ki hodijo v popolnosti.GOSPOD nad vojskami, blagor človeku, čigar upanje je v tebe!12GOSPOD nad vojskami, blagor človeku, čigar upanje je v tebe!