¹U početku kraljevanja Jojakima, sina Jošijina, kralja Judina, dođe mi riječ Jahvina.

¹V začetku kraljestva Jojakima, sinú Josijevega, kralja Judovega, je prišla ta beseda od GOSPODA, govoreč:

²Ovako govori Jahve: "Stani u predvorju Doma Jahvina i svim gradovima judejskim koji dolaze da se poklone u Domu Jahvinu naviještaj sve riječi koje sam ti zapovjedio da im kažeš. I ne izostavi ni jedne jedine.

²Tako pravi GOSPOD: Stopi na dvorišče hiše GOSPODOVE, da govoriš pred vsemi mesti Judovimi, ki se pridejo klanjat v hiši GOSPODOVI, vse besede, ki ti jih ukazujem govoriti jim; ne odtegni besede.

³Možda će poslušati i vratiti se svaki sa zla puta svoga, pa ću se pokajati za zlo koje naumih učiniti zbog zlodjela njihovih.

³Morebiti bodo poslušali ter se odvrnili vsak s svojega hudobnega pota, da mi bode žal hudega, katero jim mislim storiti zavoljo hudobnosti njih dejanj.

⁴Reci im: 'Ovako govori Jahve: Ako me ne poslušate da hodite po Zakonu što ga stavih pred vas,

⁴Zato jim porečeš: Tako pravi GOSPOD: Ako me ne boste poslušali, da bi hodili po moji postavi, ki sem vam jo postavil,

⁵slušajući riječi slugu mojih proroka koje vam neumorno šaljem, premda ih do sada niste slušali,

⁵poslušajoč besede služabnikov mojih prorokov, ki jih jaz pošiljam k vam; od ranega jutra jih pošiljam, pa niste še poslušali:

⁶postupit ću s ovim Domom kao sa Šilom i učinit ću da ovaj grad bude prokletstvo za sve narode na zemlji.'"

⁶gotovo naredim to hišo podobno Silu in to mesto dam v prokletstvo pri vseh narodih na zemlji.

⁷I svećenici i proroci i sav narod slušahu Jeremiju kako naviješta te riječi u Domu Jahvinu.

⁷Slišali pa so duhovniki in proroki in vse ljudstvo Jeremija, govorečega te besede v hiši GOSPODOVI.

⁸A kad Jeremija izreče sve ono što mu je Gospod zapovjedio da naviješta svemu narodu, zgrabiše ga svećenici i proroci govoreći: "Platit ćeš glavom!

⁸In zgodi se, ko je Jeremija nehal govoriti vse, kar mu je bil ukazal GOSPOD govoriti vsemu ljudstvu, da ga zgrabijo duhovniki in proroki in vse ljudstvo, rekoč: Umreti moraš.

⁹Zašto si u ime Jahvino prorokovao: 'Postupit ću s ovim Domom kao sa Šilom i ovaj će grad biti opustošen te nitko više u njemu neće stanovati?'" I sav se narod skupi na Jeremiju u Domu Jahvinu.

⁹Zakaj si prorokoval v imenu GOSPODOVEM, govoreč: Podobna bode Silu ta hiša in to mesto bo razdejano, da ne bode nobenega prebivalca? In zbiralo se je vse ljudstvo okrog Jeremija v hišo GOSPODOVO.

¹⁰Čuvši to, starješine judejske dođoše iz kraljevskog dvora u Dom Jahvin i sjedoše pred Nova vrata Doma Jahvina.

¹⁰Ko so pa slišali knezi Judovi te besede, pridejo iz hiše kraljeve v hišo GOSPODOVO in sedejo pri vhodu novih vrat GOSPODOVIH.

¹¹Tada svećenici i proroci rekoše starješinama i svemu narodu: "Ovaj je čovjek zaslužio smrt jer je prorokovao protiv ovoga grada, kao što ste čuli na svoje uši."

¹¹Nato ogovore duhovniki in proroki kneze in vse ljudstvo, rekoč: Smrti vreden je ta mož, kajti prorokoval je zoper to mesto, kakor ste slišali na svoja ušesa.

¹²Tada Jeremija reče starješinama i svemu narodu: "Jahve me posla da prorokujem protiv ovoga Doma i ovoga grada sve ono što ste čuli.

¹²Tedaj ogovori Jeremija vse kneze in vse ljudstvo in reče: GOSPOD me je poslal prorokovat zoper to hišo in zoper to mesto vse besede, ki ste jih slišali.

¹³Popravite, dakle, putove svoje i djela svoja i slušajte glas Jahve, Boga svoga: i pokajat će se za zlo kojim vam se zaprijetio.

¹³Sedaj torej naredite dobra svoja pota in dejanja in poslušajte glas GOSPODA, Boga svojega: in žal bode GOSPODU zla, katero je izrekel zoper vas.

¹⁴Ja sam, evo, u vašim rukama. Učinite sa mnom što vam se čini dobro i pravo.

¹⁴Kar se pa tiče mene, glejte, v roki vaši sem, storite mi, kar se vidi dobro in pravo v vaših očeh.

¹⁵Ali dobro znajte: ako me pogubite, krv nedužnu navalit ćete na sebe, na ovaj grad i na njegove stanovnike. Jer, zaista, Jahve me posla k vama da u vaše uši govorim sve ove riječi."

¹⁵Vendar vsekakor vedite, če me umorite, nedolžno kri naložite sebi in temu mestu in prebivalcem njegovim; zakaj v resnici me je GOSPOD poslal, govorit vam na ušesa vse tiste besede.

¹⁶Tada rekoše starješine i sav narod svećenicima i prorocima: "Ovaj čovjek nipošto ne zaslužuje smrt, jer nam je govorio u ime Jahve, Boga našega."

¹⁶Tedaj so rekli knezi in vse ljudstvo duhovnikom in prorokom: Ta mož ni vreden smrti, ker nam je govoril v imenu GOSPODA, našega Boga.

¹⁷Nato ustadoše i neki od najuglednijih u zemlji te rekoše svemu mnoštvu naroda što se ondje okupilo:

¹⁷In vstali so nekateri izmed deželnih starejšin in govorili vsemu zboru ljudstva, rekoč:

¹⁸"Mihej Morešećanin prorokovaše u dane Ezekije, kralja judejskog, i govoraše svemu narodu judejskom: 'Ovako govori Jahve nad Vojskama: Sion će biti polje preorano, Jeruzalem ruševina, a Goru Doma ovog šuma će prekriti.'

¹⁸Miha iz Moraste je prorokoval v dnevih Ezekija, kralja Judovega, in govoril je vsemu ljudstvu Judovemu takole: Tako pravi GOSPOD nad vojskami: Sion se bo oral kakor njiva in mesto jeruzalemsko bode groblja in gora te hiše bo z gozdom obrasten grič.

¹⁹Je li ga zato pogubio Ezekija, kralj judejski, i sva Judeja? Nisu li se pobojali Jahve i nastojali da Jahvu umilostive, te se Jahve pokaja za zlo kojim im se bijaše zaprijetio? A mi, zar da na duše svoje navalimo tako velik zločin?"

¹⁹So li ga kar usmrtili Ezekija, kralj Judov, in ves Juda? Ali se ni bal GOSPODA in prosil blagovoljnosti GOSPODOVE? In žal je bilo GOSPODU hudega, kar je bil izrekel proti njim. Mi pa hočemo storiti veliko hudobnost zoper duše svoje!

²⁰Bijaše ondje još neki koji prorokovaše u ime Jahvino, Urija, sin Šemajin, rodom iz Kirjat Jearima. I on prorokovaše protiv ovoga grada i zemlje ove kao i Jeremija.

²⁰(In bil je tudi mož, prorokujoč v imenu GOSPODOVEM, Urija, sin Semajev iz Kirjat-jearima; in prorokoval je zoper to mesto in zoper to deželo prav kakor Jeremija.

²¹A kad je kralj Jojakim sa svim ratnicima i zapovjednicima čuo te riječi, tražio je da ga smakne. Čuvši to, Urija se prestraši i pobježe u Egipat.

²¹In ko je slišal kralj Jojakim besede njegove in vsi mogočniki njegovi in vsi knezi, ga je iskal usmrtiti kralj; to je slišal Urija in se zbal ter je pobegnil in prišel v Egipt.

²²Ali kralj Jojakim posla u Egipat Elnatana, sina Akborova, s nekoliko ljudi;

²²Ali poslal je kralj Jojakim nekatere v Egipt, Elnatana, sina Akborjevega, in druge može ž njim,

²³dovedoše oni Uriju iz Egipta i odvedoše ga kralju Jojakimu, koji ga mačem pogubi, a truplo njegovo baci na groblje prostoga puka.

²³ki so izpeljali Urija iz Egipta in ga pripeljali pred kralja Jojakima; ta ga je udaril z mečem in vrgel truplo njegovo na grobe preprostega ljudstva.)Toda roka Ahikama, sina Safanovega, je bila na strani Jeremiju, da ga niso izdali v roko ljudstva, da bi ga usmrtilo.

²⁴Ali Ahikam, sin Šafanov, zaštiti Jeremiju te ga ne predaše u ruke narodu da ga pogube.

²⁴Toda roka Ahikama, sina Safanovega, je bila na strani Jeremiju, da ga niso izdali v roko ljudstva, da bi ga usmrtilo.