¹U početku kraljevanja Sidkije, sina Jošije, kralja judejskoga, uputi Jahve Jeremiji ovu riječ.

¹V začetku kraljestva Jojakima, sina Josijevega, kralja na Judovem, je prišla ta beseda Jeremiju od GOSPODA, govoreč:

²Ovako mi reče Jahve: "Načini sebi užad i jaram i stavi ga sebi na vrat.

²Tako mi je rekel GOSPOD: Napravi si spone in jarme ter si jih deni na vrat.

³Zatim poruči kralju edomskom, kralju moapskom, kralju amonskom, kralju tirskom i kralju sidonskom, po njihovim izaslanicima koji su došli u Jeruzalem kralju judejskom Sidkiji.

³Nato jih pošlji kralju Edomcev in kralju Moabcev in kralju sinov Amonovih in kralju v Tiru in kralju v Sidonu po poslancih, ki pridejo v Jeruzalem k Zedekiju, kralju Judovemu;

⁴Naredi im da poruče svojim gospodarima: 'Ovako govori Jahve nad Vojskama, Bog Izraelov! Ovako poručite svojim gospodarima:

⁴in véli jim, da naj sporoče svojim gospodom: Tako pavi GOSPOD nad vojskami, Bog Izraelov: Povejte gospodom svojim tole:

⁵Ja sam snagom svojom svesilnom i rukom ispruženom stvorio zemlju, ljude i životinje na zemlji. I ja to dajem kome hoću.

⁵Jaz sem naredil zemljo, ljudi in živali, ki so na površju zemeljskem, s svojo veliko krepkostjo in z iztegnjeno ramo svojo; zato jo dajem, komur se mi prav vidi.

⁶Sada, dakle, sve te zemlje dajem u ruke Nabukodonozoru, kralju babilonskom, sluzi svojemu; dajem mu i poljsko zvijerje da mu služi.

⁶In zdaj sem dal jaz vse dežele v roko Nebukadnezarju, kralju babilonskemu, hlapcu svojemu, in tudi zveri poljske sem mu dal, da naj mu služijo.

⁷I svi će narodi služiti njemu i njegovu sinu, i sinu njegova sina, dok i njegovoj zemlji ne kucne čas te i njega ne upokore moćni narodi i veliki kraljevi.

⁷In služili mu bodo vsi narodi in sinu in vnuku njegovemu, dokler ne pride tudi njegovi deželi čas, ko ga v sužnost spravijo mnogi narodi in veliki kralji.

⁸Ako koji narod, ili kraljevstvo, ne htjedne služiti Nabukodonozora, kralja babilonskoga, ne hoteć' se upregnuti u jaram kralja babilonskog, taj ću narod kazniti mačem, glađu i kugom - riječ je Jahvina - dok ga sasvim ne zatrem rukom njegovom.

⁸Narod pa in kraljestvo, ki ne bo hotelo služiti Nebukadnezarju, kralju babilonskemu, in ne ukloni vratu svojega v jarem kralja babilonskega, tisti narod, govori GOSPOD, bom kaznoval z mečem in lakoto in kugo, dokler jih ne pokončam z roko njegovo.

⁹Ne slušajte, dakle, svojih proroka, gatalaca, sanjara, zvjezdara svojih i čarobnjaka koji vam govore: 'Ne, vi nećete služiti kralju babilonskom!'

⁹Vi torej ne poslušajte prorokov in vedežev svojih in sanj svojih in zvezdogledov in čarovnikov svojih, ki vam govore in pravijo: Ne boste služili kralju babilonskemu.

¹⁰Jer vam oni laž prorokuju samo da vas udalje iz vaše zemlje, da vas otjeram pa da propadnete.

¹⁰Kajti laž vam oni prorokujejo, da bi vas spravili daleč od dežele vaše in da vas bom pregnal, da poginete.

¹¹Ali narod koji se upregne u jaram kralja babilonskoga da mu služi ostavit ću na miru u zemlji njegovoj - riječ je Jahvina - da je obrađuje i u njoj živi.'"

¹¹Narod pa, ki ukloni vrat svoj v jarem kralja babilonskega in mu bo služil, pustim v njegovi deželi, govori GOSPOD, da naj jo obdeluje in prebiva v njej.

¹²Sve sam to rekao Sidkiji, kralju judejskom, govoreći: "Upregnite se u jaram kralja babilonskoga i pokorite se njemu i narodu njegovu da ostanete živi.

¹²In govoril sem Zedekiju, kralju Judovemu, po vseh teh besedah, rekoč: Vteknite vratove svoje v jarem kralja babilonskega ter služite njemu in ljudstvu njegovemu, in ohranite si življenje.

¹³Zašto da poginete, ti i narod tvoj, od mača, gladi i kuge, kao što se Jahve zaprijetio narodu koji se ne podvrgne kralju babilonskom?

¹³Zakaj hočete umirati ti in ljudstvo tvoje od meča, lakote in kuge, kakor je govoril GOSPOD o narodu, ki ne bo podložen kralju babilonskemu?

¹⁴Ne slušajte, dakle, riječi onih proroka koji vam govore: 'Vi nećete služiti kralju babilonskom.' Oni vam laž prorokuju.

¹⁴Ne poslušajte torej besed tistih prorokov, ki vam govore in pravijo: Ne boste služili kralju babilonskemu; kajti laž vam oni prorokujejo.

¹⁵'Jer nisam ih ja poslao da vam prorokuju - riječ je Jahvina - nego vam oni laž prorokuju u moje ime, da vas otjeram iz vaše zemlje, pa da propadnete - vi i proroci koji vam prorokuju.'"

¹⁵Zakaj nisem jih poslal, govori GOSPOD, ampak sami prorokujejo v mojem imenu krivo, da vas bom pregnal in da bi poginili vi in proroki, ki vam prorokujejo.

¹⁶I svećenicima i svemu ovom narodu rekao sam: "Ovako govori Jahve: 'Ne slušajte riječi svojih proroka koji vam ovako prorokuju: Evo, posuđe Doma Jahvina bit će uskoro vraćeno iz Babilona.' Oni vam laži prorokuju.

¹⁶Tudi duhovnikom in vsemu temu ljudstvu sem govoril, rekoč: Tako pravi GOSPOD: Ne poslušajte besed prorokov svojih, ki vam prorokujejo in pravijo: Glejte, posode hiše GOSPODOVE se skoraj pripeljejo nazaj iz Babilona; kajti laž vam prorokujejo.

¹⁷Ne slušajte ih! Pokorite se kralju babilonskom da ostanete živi! Zašto da ovaj grad postane ruševina?

¹⁷Ne poslušajte jih; služite kralju babilonskemu, da boste živeli! čemu naj pride v razvalino to mesto?

¹⁸Ako su oni zaista proroci, te ako je u njima riječ Jahvina, neka mole Jahvu nad Vojskama da i posuđe što još ostade u Domu Jahvinu i u dvoru kraljeva judejskih i u Jeruzalemu ne dospije u Babilon!

¹⁸Če pa so res proroki in če je beseda GOSPODOVA ž njimi, naj vendar stopijo pred GOSPODA nad vojskami, proseč, da ne pridejo v Babilon posode, ki so ostale v hiši GOSPODOVI in v hiši kralja Judovega in v Jeruzalemu.

¹⁹Jer ovako govori Jahve o stupovima, moru, podnožjima i o preostalom posuđu što još ostade u ovome gradu -

¹⁹Kajti tako pravi GOSPOD nad vojskami o templjevih stebrih in o morju in o stojalih in o drugem posodju, kar ga je ostalo v tem mestu,

²⁰što još Nabukodonozor, kralj babilonski, ne uze sa sobom onda kad odvede u izgnanstvo iz Jeruzalema u Babilon Jekoniju, sina Jojakimova, kralja judejskoga, i sve odličnike judejske i jeruzalemske.

²⁰ki ga ni vzel Nebukadnezar, kralj babilonski, ko je odpeljaval Jekonija, sinu Jojakimovega, kralja Judovega, iz Jeruzalema v Babilon in vse plemenitnike z Judovega in iz Jeruzalema;

²¹Da, ovako govori Jahve nad Vojskama, Bog Izraelov, o posuđu koje preostade u Domu Jahvinu, u dvoru kralja judejskog, i u Jeruzalemu:

²¹da, tako pravi GOSPOD nad vojskami, Bog Izraelov, o tistem posodju, ki je ostalo v hiši GOSPODOVI in v hiši kralja Judovega in v Jeruzalemu:V Babilon se odnese in tam ostane do dne, ko se ozrem po njih govori GOSPOD; tedaj storim, da pojdejo gori in jih nazaj pripeljem v ta kraj.

²²'U Babilon će ih odnijeti i ondje će ostati sve do dana kad ja odem po njih - riječ je Jahvina. I ja ću sve to donijeti i postaviti na ovo mjesto!'"

²²V Babilon se odnese in tam ostane do dne, ko se ozrem po njih govori GOSPOD; tedaj storim, da pojdejo gori in jih nazaj pripeljem v ta kraj.