¹Sidkiji je bila dvadeset i jedna godina kad se zakraljio, a kraljevao je jedanaest godina u Jeruzalemu. Materi mu bijaše ime Hamitala, kćerka Jeremije, i bila je iz Libne.

¹Zedekija je imel enoindvajset let, ko je zakraljeval, in kraljeval je enajst let v Jeruzalemu. Materi njegovi pa je bilo ime Hamutala, hči Jeremijeva iz Libne.

²Činio je što je zlo u očima Jahvinim, sve kao što je činio Jojakin.

²In delal je, kar je hudobno v očeh GOSPODOVIH, prav tako, kakor je bil delal Jojakim.

³To je zadesilo Jeruzalem zbog gnjeva Jahvina; Jahve ih napokon i odbaci ispred lica svoga. Sidkija se pobunio protiv babilonskog kralja.

³Kajti vsled jeze GOSPODOVE se je tako godilo Jeruzalemu in Judi, dokler jih ni zavrgel izpred obličja svojega. In Zedekija se je uprl kralju babilonskemu.

⁴Devete godine njegova kraljevanja, desetoga dana desetoga mjeseca, krenu sam babilonski kralj Nabukodonozor sa svom svojom vojskom na Jeruzalem. Utabori se pred gradom i opasa ga opkopom.

⁴Zgodi se pa v devetem letu kraljevanja njegovega, deseti dan desetega meseca, da je prišel Nebukadnezar, kralj babilonski, on in vsa vojska njegova zoper Jeruzalem, in se utabore proti njemu. In naredili so obležne ogradbe okrog njega.

⁵Grad osta opkoljen sve do jedanaeste godine Sidkijina kraljevanja.

⁵In mesto je bilo oblegano do enajstega leta kralja Zedekija.

⁶Devetoga dana četvrtoga mjeseca, kad je u gradu zavladala takva glad da priprosti puk nije imao ni kruha,

⁶Deveti dan četrtega meseca je nastala huda lakota v mestu, in ni bilo kruha za ljudstvo dežele.

⁷neprijatelj provali u grad. Tada kralj i svi ratnici pobjegoše noću kroz vrata između dva zida nad Kraljevskim vrtom - Kaldejci bijahu opkolili grad - i krenuše putem prema Arabi.

⁷Tedaj je bilo mesto predrto, in vsi vojščaki so pobegnili in šli iz mesta po noči skozi vrata med dvojnim zidom, ki so bila poleg kraljevega vrta (Kaldejci pa so oblegali mesto kroginkrog), in šli so po poti proti nižini.

⁸Kaldejske čete nagnuše za njim u potjeru i sustigoše Sidkiju na Jerihonskim poljanama, a sva se njegova vojska razbježala.

⁸Ali vojska Kaldejcev se je drevila za kraljem, in dohiteli so ga na planjavah ob Jerihu; vsa vojska njegova pa se je bila razkropila od njega.

⁹I Kaldejci uhvatiše kralja i odvedoše ga u Riblu, u zemlji hamatskoj, pred kralja babilonskog, koji mu izreče presudu.

⁹In ujeli so kralja in ga pripeljali gori h kralju babilonskemu, v Riblo v deželi Hamatski, in on je izrekel sodbo nad njim.

¹⁰Pokla Sidkijine sinove pred njegovim očima, pobi u Ribli sve Judine knezove;

¹⁰In kralj babilonski je poklal sinove Zedekijeve njemu pred očmi, poklal je tudi vse kneze Judove v Ribli.

¹¹Sidkiji iskopa oči i okova ga verigama i odvede u Babilon, gdje ga je držao u tamnici sve do smrti njegove.

¹¹Nato mu je oslepil oči in ga zvezal z dvema bronastima verigama; in kralj babilonski ga je odpeljal na Babilonsko ter ga del v zapor do dne smrti njegove.

¹²Desetoga dana petoga mjeseca - devetnaeste godine kraljevanja Nabukodonozora, kralja babilonskog - uđe u Jeruzalem Nebuzaradan, zapovjednik tjelesne straže.

¹²Potem pride deseti dan petega meseca, ko je bilo devetnajsto leto kralja Nebukadnezarja, kralja babilonskega, Nebuzaradan, glavar telesne straže, ki je stal pred kraljem babilonskim, v Jeruzalem

¹³On zapali Dom Jahvin, kraljevski dvor i sve kuće u Jeruzalemu, osobito kuće uglednika;

¹³in požge hišo GOSPODOVO in hišo kraljevo in vse hiše v Jeruzalemu, namreč vsako večjo hišo požge z ognjem.

¹⁴kaldejske čete, pod zapovjednikom tjelesne straže, razoriše zidine oko Jeruzalema.

¹⁴In vsa vojska Kaldejcev, kar je je bilo pri glavarju straže, poruši vse zidove jeruzalemske okroginokrog.

¹⁵Nebuzaradan, zapovjednik tjelesne straže, odvede u sužanjstvo ostatak naroda koji bijaše ostao u gradu, a tako i prebjege babilonskom kralju i ostalu svjetinu.

¹⁵In nekaj nizkih ljudi in ostanek ljudstva, kar ga je ostalo v mestu in uskoke, ki so odpadli h kralju babilonskemu, in ostanek množice odpelje ujete Nebuzaradan, glavar straže.

¹⁶Neke od malih ljudi Nebuzaradan ostavi u zemlji kao vinogradare i ratare.

¹⁶Samo iz najubožnejših ljudstva jih je pustil ondi Nebuzaradan, glavar telesne straže, da naj bodo vinogradniki in kmetovalci.

¹⁷Kaldejci razbiše tučane stupove u Domu Jahvinu, podnožja i mjedeno more u Domu Jahvinu, i tuč odniješe u Babilon.

¹⁷In Kaldejci so razbili bronasta stebra, ki sta bila ob hiši GOSPODOVI, in stojala in bronasto morje, ki je bilo v hiši GOSPODOVI, ter odnesli ves njih bron v Babilon.

¹⁸Uzeše i lonce, lopate, noževe, posudice i uopće sav tučani pribor koji se upotrebljavao za bogoslužja.

¹⁸Odnesli so tudi lonce, lopate, utrinjače, čaše in torila in vse bronasto orodje, s katerim se je opravljala služba.

¹⁹Zapovjednik uze i umivaonice, kadionice, škropionice, lonce, svijećnjake, zdjele, žrtvene pehare, uopće sve što bijaše od zlata i srebra,

¹⁹Tudi vrče in kadilnice in čaše, lonce, svečnike, torila in konvice, kar je bilo od zlata, v zlatu, kar od srebra, v srebru je vzel glavar telesne straže.

²⁰dva stupa, jedno more i dvanaest tučanih volova pod morem, podnožja što je kralj Salomon dao izraditi za Dom Jahvin. Nije moguće procijeniti koliko je tuča bilo u svim tim predmetima.

²⁰Tista dva stebra, eno morje in dvanajst volov pod njim in stojala, ki jih je bil napravil Salomon za hišo GOSPODOVO; tehtati ni bilo mogoče brona od vseh teh priprav.

²¹Prvi stup bijaše visok osamnaest lakata - obuhvatiti ga je mogao konop od dvanaest lakata - bijaše četiri prsta debeo, a šupalj.

²¹Višina enega stebra je bila osemnajst komolcev in vrvica, dvanajst komolcev dolga, ga je obdajala; debel pa je bil štiri prste, votel.

²²Imao je glavicu od tuča, visoku pet lakata; i obvijaše je oplet i mogranji, a sve od tuča. Takav je bio i drugi stup.

²²In glavič na njem je bil iz brona, in višina glaviča je bila pet komolcev z mrežastim delom in granatnimi jabolki na glaviču kroginkrog, vse iz brona; in enak temu je bil drugi steber in na njem granatna jabolka.

²³A devedeset i šest šipaka slobodno je visjelo. Sve u svemu bijaše oko sto šipaka u tom opletu.

²³In granatnih jabolk je bilo šestindevetdeset na vsako stran; vseh granatnih jabolk je bilo sto ob mrežastem delu kroginkrog.

²⁴Zapovjednik je straže odveo svećeničkog poglavara Seraju, drugog svećenika, Sefaniju, i tri čuvara praga.

²⁴In glavar telesne straže je vzel Seraja, prvega duhovnika, in Zefanija, drugega duhovnika, in tri čuvaje pri vratih;

²⁵Iz grada je odveo jednog dvorjanina, vojničkog zapovjednika, sedam ljudi iz kraljeve pratnje koji se zatekoše u gradu, pisara zapovjednika vojske koji je novačio puk te šezdeset pučana koji se također zatekoše u gradu.

²⁵iz mesta pa je vzel enega dvornika, ki je bil postavljen nad vojščaki, in sedem mož izmed tistih, ki so bili kralju najbližji in so se našli v mestu, in pisarja, vojnega poveljnika, ki je nabiral vojsko iz deželnega ljudstva, in šestdeset mož iz deželnega ljudstva, ki so se našli v mestu:

²⁶Zapovjednik tjelesne straže Nebuzaradan odvede ih pred kralja babilonskog u Riblu.

²⁶te je vzel Nebuzaradan, glavar telesne straže, ter jih odpeljal h kralju babilonskemu v Riblo.

²⁷I kralj babilonski zapovjedi da ih pogube u Ribli, u zemlji hamatskoj. Tako su judejski narod odveli s njegove rodne grude.

²⁷In kralj babilonski jih je udaril in usmrtil v Ribli, v Hamatski deželi. Tako je bil Juda preseljen v ujetništvo iz dežele svoje.

²⁸Evo broja ljudstva što ga Nabukodonozor odvede u sužanjstvo: sedme godine tri tisuće i dvadeset tri Judejca;

²⁸To je ljudstvo, katero je odpeljal Nebukadnezar: v sedmem letu tri tisoč triindvajset Judov.

²⁹osamnaeste godine Nabukodonozorove osamsto trideset i dvije osobe iz Jeruzalema;

²⁹V osemnajstem letu Nebukadnezarja je odpeljal iz Jeruzalema duš osemsto trideset in dve.

³⁰dvadeset i treće godine Nabukodonozorove, Nebuzaradan, zapovjednik tjelesne straže, odvede sedam stotina četrdeset i pet Judejaca. U svemu: četiri tisuće i šest stotona osoba.

³⁰V letu dvajsetem in tretjem Nebukadnezarja je Nebuzaradan, glavar telesne straže, odpeljal iz Judov duš sedemsto štirideset in pet; vseh duš štiri tisoč šest sto.

³¹A trideset i sedme godine otkako je zasužnjen judejski kralj Jojakin, dvadeset i petoga dana dvanaestoga mjeseca, babilonski kralj Evil Merodak u prvoj godini svoje vladavine pomilova judejskoga kralja Jojakina i pusti ga iz tamnice.

³¹Zgodi se pa v tridesetem in sedmem letu ujetništva Jojahinovega, kralja Judovega, dvanajsti mesec, petindvajseti dan meseca, da je Evil Merodak, kralj babilonski, v letu, ko je začel kraljevati, povišal glavo Jojahina, kralja Judovega, izpeljavši ga iz ječe.

³²Ljubezno je s njim razgovarao i stolicu mu postavio više nego drugim kraljevima koji bijahu s njim u Babilonu.

³²In govoril je prijazno ž njim in prestol njegov je postavil nad prestol kraljev, ki so bili ž njim v Babilonu.

³³Jojakin je odložio svoje tamničke haljine i jeo s kraljem za istim stolom svega svoga vijeka.

³³In premenil mu je jetniško obleko; in je jedel kruh pred kraljem vedno, vse dni življenja svojega.Kajti živež njegov, stalen živež mu je dajal kralj babilonski, odmerjen za vsak dan do smrti, vse dni njegovega življenja.

³⁴Do kraja njegova života, sve do smrti, babilonski mu je kralj trajno, iz dana u dan, davao uzdržavanje.

³⁴Kajti živež njegov, stalen živež mu je dajal kralj babilonski, odmerjen za vsak dan do smrti, vse dni njegovega življenja.