¹Zašto Svesilni ne promatra vremena, a dane njegove ne vide mu vjernici?

¹Zakaj ni vnaprej določil Vsemogočni sodnih rokov? in zakaj ne vidijo, kateri ga poznajo, njegovih sodnih dni?

²Bezbožnici pomiču granice, otimaju stado i pasu ga.

²Krivičniki prestavljajo mejnike, plenijo črede in jih sebi pasejo.

³Sirotama odvode magarca, udovi u zalog vola dižu.

³Osle sirotam odganjajo in vdovam jemljejo v zastavo vole.

⁴Siromahe tjeraju sa puta; skrivaju se ubogari zemlje.

⁴Ubožce pehajo s cest, krotki, kar jih je v deželi, se morajo skrivati vsi.

⁵K'o magarci divlji u pustinji zarana idu da plijen ugrabe: pustinja im hrani mališane.

⁵Glej, kakor divji osli v pustinji hodijo ubožci na delo svoje, marljivo iščoč plena: puščava jim daje hrane za njih otroke.

⁶Po tuđem polju oni pabirče, paljetkuju vinograd opakog.

⁶Na polju žanjejo žito krivičnikovo in paberkujejo v njegovem vinogradu.

⁷Goli noće, nemaju haljine, ni pokrivača protiv studeni.

⁷Nagi leže vso noč, ker nimajo obleke, in nimajo odeje v mrazu.

⁸Oni kisnu na planinskom pljusku; bez skloništa uz hrid se zbijaju.

⁸Lijak z gora jih premoči, in ker nimajo strehe, se oklepajo skalovja. –

⁹Otkidaju od sise sirotu, ubogom u zalog dijete grabe.

⁹Siroto od prsi trgajo krivičniki, in kar ima na sebi ubožec, jemljejo v zastavo. –

¹⁰Goli hode, nemaju haljina; izgladnjeli, tuđe snoplje nose.

¹⁰Goli hodijo, brez oblačila, in lačni nosijo bogatinom snope;

¹¹Oni mlina za ulje nemaju; ožednjeli, gaze u kacama.

¹¹v njih hramih jim morajo delati olje, tlačijo v tlačilnici in žeje se suše.

¹²Samrtnici hropću iz gradova, ranjenici u pomoć zazivlju. Al' na sve to Bog se oglušuje.

¹²Iz mesta se sliši ječanje umirajočih, in duša ranjencev vpije. A Bog tega ne šteje za nepristojnost!

¹³Ima onih koji mrze svjetlost: ne priznaju njezinih putova niti se staza drže njezinih.

¹³Drugi pa so sovražniki svetlobe: njenih potov ne poznajo, na njenih stezah ne ostajajo.

¹⁴Za mraka se diže ubojica, kolje ubogog i siromaha. U gluhoj se noći lopov skiće [16a] i u tmini provaljuje kuće.

¹⁴Ob jutranjem svitu vstaja razbojnik, mori ubožca in potrebnega, in po noči je kakor tat.

¹⁵Sumrak žudi oko preljubnika: 'Nitko me vidjet neće', kaže on i zastire velom svoje lice.

¹⁵In oko prešeštnikovo čaka, da nastane mrak, češ: Nobeno oko me ne zagleda, in krinko si dene na obraz.

¹⁶[16b]Za vidjela oni se skrivaju, oni neće da za svjetlost znaju.

¹⁶V temi vdirajo v hiše; po dnevi se zapirajo, svetlobe ne poznajo.

¹⁷Zora im je kao sjena smrtna: kad zarudi, silan strah ih hvata.

¹⁷Kajti najbolj črna tema jim je vsem jutro, ker vsak izmed njih je vešč grozotam črne teme.

¹⁸Prije nego svane, on već hitro bježi kloneći se puta preko vinograda. Njegova su dobra prokleta u zemlji.

¹⁸Hiter je v teku svojem po površju vodá; njih delež je proklet na zemlji; ne hodi več po poti proti vinogradom.

¹⁹K'o što vrućina i žega snijeg upija, tako i Podzemlje proždire grešnike.

¹⁹Suša in vročina odpravita snežnico: enako šeol tiste, ki so grešili.

²⁰Zaboravilo ga krilo što ga rodi, ime se njegovo više ne spominje: poput stabla zgromljena je opačina.

²⁰Mati pozabi takega, črvadi bo dobro teknil, ne bodo se ga več spominjali; tako bo strta kakor drevo nepravičnost

²¹Ženu nerotkinju on je zlostavljao, udovici nije učinio dobra.

²¹tistega, ki je plenil nerodovitno, ki ni rodila, in vdovi ničesar ni storil dobrega.

²²Al' Onaj što snažno hvata nasilnike, ustaje, a njima sva se nada gasi.

²²Bog pa z močjo svojo dolgo vzdržuje mogočneže; marsikateri še vstane, ko je že obupal nad življenjem.

²³Dade mu sigurnost, i on se pouzda; okom je njegove nadzirao staze.

²³Bog mu daje varnosti, in on se naslanja nanjo; toda oči Njegove so nad njih poti.

²⁴Dignu se za kratko, a onda nestanu, ruše se i kao svi drugi istrunu, posječeni kao glave klasovima."

²⁴Stopijo visoko, a malo le, pa jih ni več; zvrnejo se, smrt jih pograbi kakor vse druge, posečeni bodo kakor dozoreli klasovi.Ni li tako? Kdo dokaže, da lažem, in dene v nič govor moj?

²⁵Nije li tako? Tko će me u laž utjerat'? Tko moje riječi poništiti može?"

²⁵Ni li tako? Kdo dokaže, da lažem, in dene v nič govor moj?