¹Ženska mudrost sagradi kuću, a ludost je rukama razgrađuje.

¹Modra žena zida hišo svojo, neumna pa jo z rokami svojimi podira.

²Tko živi s poštenjem, boji se Jahve, a tko ide stranputicom, prezire ga.

²Kdor hodi v poštenosti svoji, se boji GOSPODA, a kdor je trdovraten na potih svojih, ga zaničuje.

³U luđakovim je ustima šiba za oholost njegovu, a mudre štite vlastite usne.

³V neumnega ustih je šiba za prevzetnost, modre pa ohranijo njih ustne.

⁴Gdje nema volova, prazne su jasle, a obilna je žetva od snage bikove.

⁴Kjer ni volov, so prazne jasli, obilost pridelkov pa je po volovi moči.

⁵Istinit svjedok ne laže, a krivi svjedok širi laž.

⁵Priča zvesta ne laže, kriva priča pa govori laži.

⁶Podsmjevač traži mudrost i ne nalazi je, a razumni lako dolazi do znanja.

⁶Ko zasmehovalec išče modrosti, ni je, razumnemu pa je znanje lahko.

⁷Idi od čovjeka bezumna jer nećeš upoznati usne što zbore znanje.

⁷Umakni se izpred oči bedaku, ker ne začuješ pri njem pametne besede.

⁸Mudrost je pametna čovjeka u tom što pazi na svoj put, a bezumnička ludost prijevara je.

⁸Modrost razumnega je paziti na svojo pot, bedakov neumnost pa je prevara.

⁹Luđacima je grijeh šala, a milost je Božja s poštenima.

⁹Neumni se smejejo krivdi, odkritosrčni pa so si dobrohotni.

¹⁰Srce poznaje svoj jad, i veselje njegovo ne može dijeliti nitko drugi.

¹⁰Srce pozna lastno bridkost svojo, in v veselje njegovo se ne mešaj drugi.

¹¹Dom opakih propast će, a šator će pravednika procvasti.

¹¹Brezbožnih hiša se pokonča, šator poštenih pa bode cvel.

¹²Neki se put učini čovjeku prav, a na koncu vodi k smrti.

¹²Nekatera pot se zdi prava človeku, toda njen konec je pot v smrt.

¹³I u smijehu srce osjeća bol, a poslije veselja dolazi tuga.

¹³Tudi v smehu žaluje srce in konec veselja je žalost.

¹⁴Otpadnik se siti svojim prestupcima, a dobar čovjek svojim radom.

¹⁴Potov svojih se nasiti, čigar srce se odvrača od Boga, mož dobri pa tistega, kar je v njem.

¹⁵Glupan vjeruje svakoj riječi, a pametan pazi na korak svoj.

¹⁵Abotni vsemu verjame, prebrisani pa pazi na stopinje svoje.

¹⁶Mudar se boji i oda zla se uklanja, a bezuman se raspaljuje i bez straha je.

¹⁶Modri se boji in se ogiblje hudega, bedak pa se lahko raztogoti in je predrzen.

¹⁷Nagao čovjek čini ludosti, a razborit ih podnosi.

¹⁷Mož nagle jeze napravlja neumnost; in kdor dela spletke, njega sovražijo.

¹⁸Glupaci baštine ludost, a mudre ovjenčava znanje.

¹⁸Tepci podedujejo neumnost, razumni pa si pleto venec znanja.

¹⁹Zli padaju ničice pred dobrima i opaki pred vratima pravednikovim.

¹⁹Hudobni se klanjajo pred dobrimi in brezbožni pri pravičnika vratih.

²⁰I svom prijatelju mrzak je siromah, a bogataš ima mnogo ljubitelja.

²⁰Ubogega sovraži tudi bližnjik njegov, bogatina prijateljev pa je mnogo.

²¹Griješi tko prezire bližnjega svoga, a blago onomu tko je milostiv ubogima.

²¹Kdor zaničuje bližnjega svojega, greši, kdor pa milost deli ubogim, o blagor mu!

²²Koji snuju zlo, ne hode li stranputicom, a zar nisu dobrota i vjernost s onima koji snuju dobro?

²²Ali se ne motijo, kateri snujejo hudo? Milost pa in resnica pride njim, ki snujejo dobro.

²³U svakom trudu ima probitka, a pusto brbljanje samo je na siromaštvo.

²³V vsakem trudu je dobiček, klepetanje pa donaša le uboštvo.

²⁴Mudrima je vijenac bogatstvo njihovo, a bezumnima kruna - njihova ludost.

²⁴Venec modrih je njih bogastvo; neumnost bedakov ostane neumnost.

²⁵Istinit svjedok izbavlja duše, a tko laži širi, taj je varalica.

²⁵Priča resnična otimlje duše, kdor pa govori laž, jih le slepi.

²⁶U strahu je Gospodnjem veliko pouzdanje i njegovim je sinovima utočište.

²⁶Kdor se boji GOSPODA, trdno upa v Njega; in On bode pribežališče otrokom njegovim.

²⁷Strah Gospodnji izvor je života: on izbavlja od zamke smrti.

²⁷Strah GOSPODOV je vrelec življenja, da se ognemo smrtnih zadrg.

²⁸Mnoštvo je naroda ponos kralju, a bez puka knez propada.

²⁸V množici ljudstva je dika kraljeva; kjer se pa narod zmanjšuje, preti vladarju poguba.

²⁹Tko se teško srdi, velike je razboritosti, a nabusit duhom pokazuje ludost.

²⁹Počasni za jezo je poln razuma, nagli pa pospešuje neumnost.

³⁰Mirno je srce život tijelu, a ljubomor je gnjilež u kostima.

³⁰Srce mirno je življenje vsemu telesu, nevoščljivost pa je gniloba v kosteh.

³¹Tko tlači siromaha huli na stvoritelja, a časti ga tko je milostiv ubogomu.

³¹Kdor zatira siromaka, sramotí Stvarnika njegovega, njega pa časti, kdor se usmili potrebnega.

³²Opaki propada zbog vlastite pakosti, a pravednik i u samoj smrti nalazi utočište.

³²V nesreči svoji vzame konec brezbožnik, a nado ima tudi v smrti pravičnik.

³³U razumnu srcu mudrost počiva, a što je u bezumnome, to se i pokaže.

³³V razumnega srcu tiho počiva modrost, ali kar je v bedakih, glasno se kaže.

³⁴Pravednost uzvisuje narod, a grijeh je sramota pucima.

³⁴Pravičnost povišuje narod, greh pa je ljudstvu v nečast.Blagovoljnost kraljeva je gotova umnemu hlapcu, srd njegov pa zadene njega, ki ravna sramotno.

³⁵Kralju je mio razborit sluga, a na sramotna se srdi.

³⁵Blagovoljnost kraljeva je gotova umnemu hlapcu, srd njegov pa zadene njega, ki ravna sramotno.