1Blag odgovor ublažava jarost, a riječ osorna uvećava srdžbu.
1Rahel odgovor odvrača togoto, zbadljiva beseda pa zbuja jezo.
2Jezik mudrih ljudi proslavlja znanje, a usta bezumnih prosipaju ludost.
2Modrih jezik oznanja dobro znanje, usta bedakov pa bruhajo neumnost.
3Oči su Jahvine na svakome mjestu i budno motre i zle i dobre.
3Na vsakem kraju so oči GOSPODOVE, gledajoč dobre in hudobne.
4Blaga je besjeda drvo života, a pakosna je rana duhu.
4Krotkost jezika je drevo življenja, prešernost njegova pa rani duha.
5Luđak prezire pouku oca svog, a tko ukor prima, pametno čini.
5Neumnež zaničuje pouk očeta svojega, kdor pa pazi na svarjenje, zmodri jako.
6U pravednikovoj je kući mnogo blaga, a opaki zarađuje propast svoju.
6Hiša pravičnega je velika zakladnica v pridelku brezbožnika pa tiči nesreča.
7Usne mudrih siju znanje, a srce je bezumnika nepostojano.
7Ustne modrih trosijo znanje, srce bedakov pa nikakor ne.
8Žrtva opakog mrska je Jahvi, a mila mu je molitva pravednika.
8Daritev brezbožnih je gnusoba GOSPODU, molitev poštenih pa mu je po volji.
9Put opakih Jahvi je mrzak, a mio mu je onaj koji ide za pravicom.
9Gnusoba je GOSPODU brezbožnikova pot, njega pa, ki hodi za pravičnostjo, ljubi.
10Oštra kazna čeka onog tko ostavlja pravi put, a umrijet će tko mrzi ukor.
10Huda kazen zadene njega, ki zapušča pravi pot, in kdor sovraži svarjenje, umrje.
11I Šeol i Abadon stoje pred Jahvom, a nekmoli srca sinova ljudskih.
11Pekel in poguba sta pred GOSPODOM, kolikanj bolj srca otrok človeških!
12Podsmjevač ne ljubi onog tko ga kori: on se ne druži s mudrima.
12Zasmehovalec ne ljubi njega, ki ga svari, zato ne hodi k modrim.
13Veselo srce razvedrava lice, a bol u srcu tjeskoba je duhu.
13Veselo srce razvedruje obličje, bolečina srca pa tare duha.
14Razumno srce traži znanje, a bezumnička se usta bave ludošću.
14Srce razumnega išče znanje, usta bedakov pa se pasejo z neumnostjo.
15Svi su dani bijednikovi zli, a komu je srce sretno, na gozbi je bez prestanka.
15Vsi dnevi trpina so slabi, a če je srce veselo, ima pojedino vedno.
16Bolje je malo sa strahom Gospodnjim nego veliko blago i s njime nemir.
16Boljše je malo s strahom GOSPODOVIM nego obilen zaklad z nemirom.
17Bolji je obrok povrća gdje je ljubav nego od utovljena vola gdje je mržnja.
17Boljša skleda zelja, kjer je ljubezen, nego pitan vol, kjer je sovraštvo.
18Gnjevljiv čovjek zameće svađu, a ustrpljiv utišava raspru.
18Mož togoten dela zdražbo, potrpežljiv pa potolaži prepir.
19Put je ljenivčev kao glogov trnjak, a utrta je staza pravednika.
19Lenuha pot je kakor trnjev plot, poštenih steza pa je uglajena.
20Mudar sin veseli oca, a bezumnik prezire majku svoju.
20Moder sin razveseljuje očeta, človek bedak pa zaničuje mater svojo.
21Ludost je veselje nerazumnomu, a razuman čovjek pravo hodi.
21Neumnost je brezumnemu v veselje, mož razumni pa stopa naravnost naprej.
22Ne uspijevaju nakane kad nema vijećanja, a ostvaruju se gdje je mnogo savjetnika.
22Skazé se načrti, kjer ni sveta, izvršé se pa, če je obilo svetovalcev.
23Čovjek se veseli odgovoru usta svojih, i riječ u pravo vrijeme - kako je ljupka!
23Veselje napravi možu odgovor ust njegovih; kajti beseda o pravem času, o kako dobra!
24Razumnu čovjeku put života ide gore, da izmakne carstvu smrti koje je dolje.
24Pot življenja gre umnemu navzgor, da se ogne pekla [Hebr. šeol.] navzdol.
25Jahve ruši kuću oholima, a postavlja među udovici.
25Prevzetnih hišo podira GOSPOD, vdovi pa utrjuje meje.
26Mrske su Jahvi zle misli, a dobrostive riječi mile su mu.
26Gnusoba so GOSPODU zlobni naklepi, a čistih besede so mile.
27Tko se grabežu oda, razara svoj dom, a tko mrzi mito, živjet će.
27Nesrečno dela hišo svojo, kdor se žene za dobičkom, kdor pa sovraži darila, bo živel.
28Pravednikovo srce smišlja odgovor, a opakomu usta govore zlobom.
28Pravičnega srce premišlja, kaj naj govori, brezbožnih usta pa kar bruhajo hudobno.
29Daleko je Jahve od opakih, a uslišava molitvu pravednih.
29Daleč je GOSPOD od brezbožnih, pravičnih molitev pa sliši.
30Bistar pogled razveseli srce i radosna vijest oživi kosti.
30Svetlost oči razveseljuje srce in dobro poročilo krepča kosti.
31Uho koje posluša spasonosan ukor prebiva među mudracima.
31Uho, ki posluša svarjenje življenja, bo bivalo med modrimi.
32Tko odbaci pouku, prezire vlastitu dušu, a tko posluša ukor, stječe razboritost.
32Kdor se odteza pouku, zaničuje dušo svojo, kdor pa posluša svarjenje, pridobiva srce modro.Strah GOSPODOV je šola modrosti, in pred častjo gre ponižnost.
33Strah je Gospodnji škola mudrosti, jer pred slavom ide poniznost.
33Strah GOSPODOV je šola modrosti, in pred častjo gre ponižnost.