1Čovjek snuje u srcu, a od Jahve je što će jezik odgovoriti.
1Načrti srca so človekovi, od GOSPODA pa je govor jezikov.
2Čovjeku se svi njegovi putovi čine čisti, a Jahve ispituje duhove.
2Človeku se zde vse poti njegove čiste, GOSPOD pa je, ki tehta duhove.
3Prepusti Jahvi svoja djela, i tvoje će se namisli ostvariti.
3Na GOSPODA zváli dela svoja, in izpolnile se bodo namere tvoje.
4Jahve je sve stvorio u svoju svrhu, pa i opakoga za dan zli.
4Vse je GOSPOD naredil v svoj namen in tudi brezbožnega za hudi dan.
5Mrzak je Jahvi svatko ohola duha: takav zaista ne ostaje bez kazne.
5Gnusoba je GOSPODU vsak prevzetni v srcu; roko dam na to, da ne ostane brez kazni!
6Ljubavlju se i vjernošću pomiruje krivnja, i strahom se Gospodnjim uklanja zlo.
6Milost in resnica prikrivata krivico, in po strahu GOSPODOVEM se ogneš hudega.
7Kad su Jahvi mili putovi čovječji, i neprijatelje njegove miri s njim.
7Ko so koga pota GOSPODU po volji, pomiri mu tudi sovražnike njegove.
8Bolje je malo s pravednošću nego veliki dohoci s nepravdom.
8Bolje, da imaš malo s pravičnostjo nego veliko dohodkov s krivico.
9Srce čovječje smišlja svoj put, ali Jahve upravlja korake njegove.
9Srce človekovo izmišlja pot svojo, ali GOSPOD vodi korake njegove.
10Proročanstvo je na usnama kraljevim: u osudi se njegova usta neće ogriješiti.
10Božji izrek je na ustnah kraljevih, v sodbi se ne smejo motiti usta njegova.
11Mjere i tezulje pripadaju Jahvi; njegovo su djelo i svi utezi.
11Prava mera in tehtnica sta od GOSPODA; kakor jih je naredil, take naj bodo vse uteži v mošnji.
12Mrsko je kraljevima počiniti opačinu, jer se pravdom utvrđuje prijestolje.
12Gnusoba je kraljem storiti krivico, ker s pravičnostjo se utrjuje prestol.
13Mile su kraljevima usne pravedne i oni ljube onog koji govori pravo.
13Drage so kraljem pravične ustne in njega, ki odkritosrčno govori, ljubijo.
14Jarost je kraljeva vjesnik smrti ali je mudar čovjek ublaži.
14Kraljev srd je glasnik smrti, ali moder mož ga potolaži.
15U kraljevu je vedru licu život, i njegova je milost kao oblak s kišom proljetnom.
15V svetlosti obličja kraljevega je življenje in blagovoljnost njegova je kakor oblak poznega dežja.
16Probitačnije je steći mudrost nego zlato, i stjecati razbor dragocjenije je nego srebro.
16Koliko bolje je, pridobiti si modrost nego zlato! in pridobiti si razumnost rajši izvóli nego srebro!
17Životni je put pravednih: kloniti se zla, i tko pazi na svoj put, čuva život svoj.
17Poštenih cesta je: ogibati se hudega; dušo svojo ohrani, kdor pazi na pot svojo.
18Pred slomom ide oholost i pred padom uznositost.
18Pred pogubo prevzetnost in pred padcem napuh.
19Bolje je biti krotak s poniznima nego dijeliti plijen s oholima.
19Bolje pohleven biti v duhu s krotkimi nego plen deliti s prevzetnimi.
20Tko pazi na riječ, nalazi sreću, i tko se uzda u Jahvu, blago njemu.
20Kdor pazi na besedo, doseže dobro, in kdor upa v GOSPODA, blagor mu!
21Mudar srcem naziva se razumnim i prijazne usne uvećavaju znanje.
21Kdor je modrega srca, ga bodo imenovali razumnega, in sladkost ustnic pospešuje nauk.
22Izvor je životni razum onima koji ga imaju, a ludima je kazna njihova ludost.
22Studenec življenja je pamet njemu, kdor jo ima, neumne pa kara njih neumnost.
23Mudračev duh urazumljuje usta njegova, na usnama mu znanje umnožava.
23Kdor je modrega srca, govori pametno in nikdar mu ne zmanjka nauka na ustnah.
24Saće meda riječi su ljupke, slatke duši i lijek kostima.
24Dobrohotne besede so kakor satovje medú, sladkost duši in zdravilo kostem.
25Neki se put čini čovjeku prav, a na kraju vodi k smrti.
25Je pot, ki se zdi ravna človeku, njen konec pa je pot v smrt.
26Radnikova glad radi za nj; jer ga tjeraju usta njegova.
26Glad delavca dela za njega, ker usta njegova ga izpodbadajo.
27Bezočnik pripravlja samo zlo i na usnama mu je oganj plameni.
27Mož malopridni koplje zlo in na ustnah mu je paleč ogenj.
28Himben čovjek zameće svađu i klevetnik razdor među prijatelje.
28Mož, spačenosti vdan, dela zdražbo in podpihovalec loči zaupne prijatelje.
29Nasilnik zavodi bližnjega svoga i navodi ga na rđav put.
29Silovitnik izvablja bližnjega svojega, da ga vodi po poti, ki ni dobra.
30Tko očima namiguje, himbu smišlja, a tko usne stišće, već je smislio pakost.
30Kdor zatiska oči svoje, da izmišlja reči spačene, kdor nalašč tišči ustne svoje, izvršuje hudo.
31Sijede su kose prekrasna kruna, nalaze se na putu pravednosti.
31Prelep venec je siva glava, ki se nahaja na potu pravičnosti.
32Tko se teško srdi, bolji je od junaka, i tko nad sobom vlada, bolji je od osvojitelja grada.
32Boljši je potrpežljivi od močnega, in kdor gospoduje svojemu srcu, od onega, ki mesto pribori.V naročje se vrže kocka, od GOSPODA pa je vsa razsodba njena.
33U krilo plašta baca se kocka, ali je od Jahve svaka odluka.
33V naročje se vrže kocka, od GOSPODA pa je vsa razsodba njena.