1Čovjek koji, po opomeni, ostaje tvrdoglav, u tren će se slomiti, i neće mu biti spasa.
1Mož, ki, večkrat posvarjen, postane trdovraten, se zdrobi nagloma, tako da mu ne bode zdravila.
2Narod se veseli kad se množe pravednici, a puk uzdiše kad zavlada opaki.
2Ko se množe pravični, veseli se ljudstvo, ko pa gospoduje brezbožnik, ljudstvo vzdihuje.
3Čovjek koji ljubi mudrost, veseli oca svoga, a koji se druži s bludnicama, rasipa imetak.
3Kdor ljubi modrost, razveseljuje očeta svojega, kateri se pa druži z vlačugami, zapravlja blago.
4Kralj pravicom održava državu, a ruši je čovjek koji nameće daće.
4Kralj s pravo sodbo utrjuje deželo, oni pa, ki zahteva dari, jo razdeva.
5Čovjek koji laska bližnjemu svome razapinje mrežu stopama njegovim.
5Mož, ki se prilizuje prijatelju svojemu, razpenja mrežo nogam njegovim.
6U grijehu je zamka zlu čovjeku, a pravednik likuje i veseli se.
6V pregrehi hudobneža je zadrga, pravični pa prepeva in je vesel.
7Pravednik razumije pravo malenih, a opaki ne shvaća spoznaju.
7Pravični spoznava pravdo siromakov, brezbožni se ne zmeni, da bi jo spoznal.
8Podsmjevači uzbunjuju grad, a mudri stišavaju srdžbu.
8Ljudje zasmehovalci zažigajo mesto, modri pa odvračajo jezo.
9Kad se mudrac parbi s bezumnikom, il' se srdio, il' se smijao, svejednako mira nema.
9Če se modri prepira z neumnim, naj se jezi, naj se smeje, vendar ni nobenega miru.
10Krvopije mrze poštenoga, a pravednici mu se za život brinu.
10Ljudje krvoželjni sovražijo brezmadežnega, pošteni pa skrbé za dušo njegovo.
11Bezumnik izlijeva sav svoj gnjev, a mudrac susteže svoju srdžbu.
11Ves svoj gnev izliva bedak, modri pa ga zadržuje in miri.
12Ako vladalac posluša riječ lažljivu, sve mu sluge postaju opake.
12Ako vladar rad posluša lažnivosti besede, bodo vsi služabniki njegovi brezbožni.
13Siromah se i gulikoža susreću: Jahve obojici prosvjetljuje oči.
13Ubožec in oderuh se srečujeta; obeh oči razsvetljuje GOSPOD.
14Kralj koji sudi siromasima po istini ima prijesto čvrst dovijeka.
14Kralju, ki zvesto sodi siromake, bo prestol utrjen na veke.
15Šiba i ukor podaruju mudrost, a razuzdan mladić sramoti majku svoju.
15Šiba in strah dajeta modrost, deček pa, sam sebi prepuščen, dela sramoto materi svoji.
16Kad se množe opaki, množi se i grijeh, ali pravednici promatraju propast njihovu.
16Ko se množe brezbožni, množi se greh, pravični pa bodo videli njih padec.
17Ukori sina svoga, i zadovoljit će te i dati radost duši tvojoj.
17Strahúj sina svojega, in pripravi ti pokoj in veselje duši tvoji.
18Kad objave nema, narod se razuzda, a blago onome tko se drži Zakona!
18Ko ni razodetja, se ljudstvo razuzda; kdor pa se drži postave, o blagor mu!
19Samim se riječima sluga ne popravlja, jer se ne pokorava iako umom shvaća.
19Z golimi besedami se ne poboljša hlapec: umeje jih pač, a ne ravna se po njih.
20Jesi li vidio čovjeka brza na riječima? I bezumnik ima više nade nego on.
20Ali si videl moža, naglega v besedah svojih? Več je upanja za bedaka nego za njega.
21Tko mazi slugu svoga od djetinjstva bit će mu poslije neposlušan.
21Kdor mehkužno od mladega vzreja svojega hlapca, dočaka, da se bo naposled vedel kot sin.
22Gnjevljiv čovjek zameće svađu, a naprasit čovjek počini mnoge grijehe.
22Naglojezni napravlja prepire in togotni je greha poln.
23Oholost ponizuje čovjeka, a ponizan duhom postiže časti.
23Napuh človeka poniža, kdor pa je ponižnega duha, doseže slavo.
24Tko s lupežom plijen dijeli, mrzi sebe samog: čuje proklinjanje i ništa ne otkriva.
24Kdor deli s tatom, sovraži dušo svojo; preklinjanje sliši, pa greha ne naznani.
25Strah čovjeku postavlja zamku, a tko se uzda u Jahvu, nalazi okrilje.
25Kdor se človeka boji, si stavi zanko; kdor pa upa v GOSPODA, bode obvarovan.
26Mnogi traže milost vladaočevu, ali Jahve dijeli pravdu svakome.
26Mnogo jih išče obličje vladarjevo, ali od GOSPODA je vsakega pravica.Krivičnik je gnusoba pravičnim, in brezbožnemu je gnusoba, kdor pošteno hodi.
27Nepravednik je mrzak pravednicima, a pravednik je mrzak opakima.
27Krivičnik je gnusoba pravičnim, in brezbožnemu je gnusoba, kdor pošteno hodi.