¹Davidov. Blagoslovljen Jahve, hridina moja: ruke mi uči boju a prste ratu.

¹{Davidov.} Hvaljen bodi GOSPOD, skala moja, ki vadi roke moje za boj, prste moje za vojsko:

²On je ljubav moja i tvrđava moja, zaštita moja, izbavitelj moj, štit moj za koji se sklanjam; on mi narode stavlja pod noge!

²milost moja in grad moj, visoka trdnjava moja in rešitelj moj, ščit moj in zavetje, kamor pribegam, ki mi podložno dela ljudstvo moje!

³Što je čovjek, o Jahve, da ga poznaješ, što li čedo ljudsko da ga se spominješ?

³GOSPOD, kaj je človek, da ti je v čislu, sin smrtnikov, da se meniš zanj?

⁴Poput daška je čovjek, dani njegovi kao sjena nestaju.

⁴Človek je podoben dihu, dnevi njegovi so kakor mimogredočega senca.

⁵Jahve, nagni svoja nebesa i siđi, takni bregove: i zadimit će se!

⁵GOSPOD, nagni nebesa svoja ter stopi doli, dotakni se gorá, in se bodo kadile.

⁶Sijevni munjom i rasprši dušmane, odapni strijele i rasprši ih!

⁶Strelo zaženi in razkropi jih, izstreli pšice svoje in zbegaj jih.

⁷Ruku pruži iz visina, istrgni me i spasi iz voda beskrajnih, iz šaka sinova tuđinskih:

⁷Iztegni roko svojo z višave, reši me in otmi me iz mnogih vodá, iz roke tujcev.

⁸laži govore usta njihova, a desnica krivo priseže.

⁸Njih usta govore ničevost in njih desnica je lažnivosti desnica.

⁹Pjevat ću ti, Bože, pjesmu novu, na harfi od deset žica svirat ću.

⁹Bog, novo pesem ti bom pel, na deseterostrunje ti psalme prepeval,

¹⁰Ti daješ pobjedu kraljevima, koji si spasio Davida, slugu svojega. Od pogubna mača

¹⁰tebi, ki daješ rešitev kraljem, otimlješ Davida, hlapca svojega, pogubnega meča.

¹¹spasi mene, oslobodi me iz ruke tuđinske; laži govore usta njihova, a desnica krivo priseže.

¹¹Reši me in otmi me iz roke tujcev, katerih usta govoré ničevost, in njih desnica je lažnivosti desnica.

¹²Daj da nam sinovi budu kao biljke što rastu od mladosti svoje; a kćeri naše kao stupovi ugaoni, krasne poput hramskog stupovlja;

¹²Da bodo sinovi naši kakor rastline, dobro zrejene v nežni dobi svoji, in hčere naše kakor vogelni stebri, obdelani po zidavi svetišča;

¹³da nam žitnice budu pune svakog obilja, s plodovima svakojakim u izobilju;

¹³žitnice naše da bodo polne in bodo dajale mnogoteren živež, naše ovce da tisočero rodevajo, desettisočkrat da bodo pomnožene na pašnikih naših,

¹⁴ovce naše plodile se na tisuće, plodile se beskrajno na našim poljima; stoka naša neka bude tovna! U zidinama nam ne bilo proboja ni ropstva ni plača na ulicama našim!

¹⁴in goved naša breja; nič napada, nič predaje, nič jadikovanja da ne bode v ulicah naših!Blagor ljudstvu, ki se mu tako godi, blagor ljudstvu, čigar Bog je GOSPOD.

¹⁵Blago narodu kojem je tako, blago narodu kojem je Jahve Bog!

¹⁵Blagor ljudstvu, ki se mu tako godi, blagor ljudstvu, čigar Bog je GOSPOD.