¹Učitelju zbora. Od Jahvina sluge Davida koji Jahvi ispjeva ovu pjesmu u onaj dan kad ga Jahve oslobodi iz ruku neprijatelja

¹{Načelniku godbe. Psalm Davida, hlapca GOSPODOVEGA, ki je govoril GOSPODU te pesmi besede v dan, ko ga je bil rešil GOSPOD iz pesti vseh sovražnikov njegovih in iz roke Savlove; in rekel je:} Srčno te ljubim, o GOSPOD, moja moč.

²Ljubim te, Jahve, kreposti moja!

²GOSPOD je skala moja in visoki grad moj in rešitelj moj, Bog mogočni moj, zavetje moje, kamor pribegam, ščit moj in rešenja mojega rog, visoka trdnjava moja.

³Jahve, hridino moja, utvrdo moja spase moj; Bože moj, pećino moja kojoj se utječem, štite moj, snago spasenja moga, tvrđavo moja!

³GOSPODA kličem, ki je hvale vreden, in tako se rešujem sovražnikov svojih.

⁴Zazvat ću Jahvu, hvale predostojna, i od dušmana bit ću izbavljen.

⁴Objele so me smrti vezi in hudourniki pogube so me prestrašili;

⁵Valovi smrti okružiše mene, prestraviše me bujice pogubne.

⁵pekla [Hebr. šeol.] vezi so me obdale, smrtne zanke so me zajele.

⁶Užad Podzemlja sputiše me, smrtonosne zamke padoše na me:

⁶V stiski svoji sem klical GOSPODA in k Bogu svojemu sem vpil; iz svetišča svojega je začul moj glas in vpitje moje pred njim je prišlo do ušes njegovih.

⁷u nevolji zazvah Jahvu i Bogu svome zavapih. Iz svog Hrama zov mi začu, i vapaj moj mu do ušiju doprije.

⁷Tu se je zgenila in stresla zemlja, tudi podstave gorá so se zmajale, gibale so se, ker se je srdil.

⁸I zemlja se potrese i uzdrhta, uzdrmaše se temelji gora, pokrenuše se, jer On gnjevom planu.

⁸Dim se je valil iz nosnic njegovih in ogenj požrešen iz ust njegovih, žerjavica goreča je prhala od njega.

⁹Iz nosnica mu dim se diže, iz usta mu oganj liznu, ugljevlje živo od njega plamsa.

⁹Nagnil je nebo ter stopil doli, in oblačna temota mu je bila pod nogami.

¹⁰On nagnu nebesa i siđe, pod nogama oblaci mu mračni.

¹⁰In sedeč na kerubu, je letel in plaval na vetra perutih.

¹¹Na keruba stade i poletje; na krilima vjetra zaplovi.

¹¹Temo si je napravil za ogrinjalo, za šator svoj okoli sebe, mrak vodá in roje oblakov.

¹²Ogrnu se mrakom kao koprenom, prekri se tamnim vodama i oblacima tmastim,

¹²Iz svita pred njim je švigala skozi oblake njegove toča in žerjavica ognjena.

¹³od blijeska pred licem njegovim užga se ugljevlje plameno.

¹³Na nebesih je grmel GOSPOD in Najvišji je dal slišati svoj glas – toča in žerjavica ognjena.

¹⁴Jahve s neba zagrmje, Svevišnjega glas se ori.

¹⁴In izstrelil je pšice svoje in sovražnike razkropil, metal je strelo za strelo, in jih je izbegal.

¹⁵Odape strijele i dušmane rasu, izbaci munje i na zemlju ih obori.

¹⁵In prikazale so se struge vodá, in odgrnile so se podstave vesoljne zemlje od svarjenja tvojega, GOSPOD, od sape jeze tvoje.

¹⁶Morska se dna pokazaše, i temelji svijeta postaše goli od strašne prijetnje Jahvine, od olujna daha gnjeva njegova.

¹⁶Iz višine je posegel in me prijel, potegnil me je iz mnogih vodá.

¹⁷On pruži s neba ruku i mene prihvati, iz silnih voda on me izbavi.

¹⁷Rešil me je neprijatelja mojega močnega in sovražilcev mojih, krepkejših od mene.

¹⁸Od protivnika moćnog mene oslobodi, od dušmana mojih jačih od mene.

¹⁸Naskočili so me v dan nesreče moje, a GOSPOD mi je bil podpora,

¹⁹Navališe na me u dan zlosretni, ali me Jahve zaštiti,

¹⁹in me je izpeljal na plano, rešil me je, ker me je ljubil.

²⁰na polje prostrano izvede me, spasi me jer sam mu mio.

²⁰Podelil mi je GOSPOD po pravičnosti moji, po čistosti mojih rok mi je povrnil;

²¹Po pravednosti mojoj Jahve mi uzvrati, po čistoći ruku mojih on me nagradi,

²¹kajti držal sem se potov GOSPODOVIH ter se nisem zlobno odvrnil od Boga svojega.

²²jer čuvah putove Jahvine, od Boga se svoga ne udaljih.

²²Zakaj vse sodbe njegove so pred mojimi očmi, in postav njegovih ne zavračam od sebe.

²³Odredbe njegove sve su mi pred očima, zapovijedi njegove nisam odbacio,

²³In bil sem mu popolnoma vdan ter sem se pazil, da ne ravnam krivično.

²⁴do srži odan njemu sam bio, čuvam se grijeha svakoga.

²⁴Zato mi je povrnil GOSPOD po pravičnosti moji, po čistosti mojih rok pred njegovimi očmi.

²⁵Jahve mi po pravdi mojoj vrati, čistoću ruku mojih vidje.

²⁵Dobrotljivemu se izkazuješ dobrotljivega, popolnoma vdanemu se izkazuješ popolnega;

²⁶S prijateljem ti si prijatelj, poštenu poštenjem uzvraćaš.

²⁶čistemu se kažeš čistega, ali popačenemu nasprotuješ.

²⁷S čovjekom čistim ti si čist, a lukavca izigravaš,

²⁷Zakaj ti otimlješ ljudstvo ubogo, prevzetne oči pa ponižuješ.

²⁸jer narodu poniženu spasenje donosiš, a ponižavaš oči ohole.

²⁸Da, svetilo moje razsvetljuješ; GOSPOD, moj Bog, razjasnjuje moje tmine.

²⁹Jahve, ti moju svjetiljku užižeš, Bože, tminu moju obasjavaš:

²⁹S teboj namreč prodiram skozi krdelo in z Bogom svojim preskakujem zid.

³⁰s tobom udaram na čete dušmanske, s Bogom svojim preskačem zidine.

³⁰Tega Boga mogočnega pot je brezmadežna, govor GOSPODOV ves čist; ščit je vsem, ki pribegajo k njemu.

³¹Savršeni su puti Gospodnji, i riječ je Božja ognjem kušana. On, samo on, štit je svima koji se k njemu utječu.

³¹Ker kdo je Bog razen GOSPODA? in kdo skala razen našega Boga?

³²Jer tko je Bog osim Jahve? Tko li je hridina osim Boga našega?

³²Ta Bog mogočni, ki me opasuje z močjo in brezmadežno dela mojo pot.

³³Taj Bog me snagom opasuje, stere mi put besprijekoran,

³³Dela, da so moje noge kakor jelenje, in me stavi na višino mojo.

³⁴noge mi dade brze k'o u košute i postavi me na visine čvrste,

³⁴Vadi za boj roke moje, da napnem z ramo svojo lok bronasti.

³⁵ruke mi za borbu uvježba i mišice da luk mjedeni napinju.

³⁵Dal si mi tudi zveličanja svojega ščit, in desnica tvoja me je podpirala in ljubeznivost tvoja me je poveličala.

³⁶Daješ mi štit svoj koji spasava, tvoja me desnica drži, tvoja me brižljivost uzvisi.

³⁶Razširil si prostor korakom mojim pod mano, in členki mojih nog niso omahovali.

³⁷Pouzdanje daješ mom koraku, i noge mi više ne posrću.

³⁷Zasledoval sem sovražnike svoje in jih dohitel, in nisem se vrnil, dokler jih nisem izničil.

³⁸Pognah svoje dušmane i dostigoh, i ne vratih se dok ih ne uništih.

³⁸Zdrobil sem jih tako, da ne morejo več vstati, padli so mi pod noge.

³⁹Obaram ih, ne mogu se dići, padaju, pod nogama mi leže.

³⁹Ker ti si me opasal z močjo za vojsko, upognil si podme nje, ki so se vzpenjali zoper mene.

⁴⁰Ti me opasa snagom za borbu, a protivnike moje meni podloži.

⁴⁰In zapodil si v beg nasprotnike moje, sovražilce moje, da jih ugonobim.

⁴¹Ti dušmane moje u bijeg natjera, i rasprših one koji su me mrzili.

⁴¹Vpili so, a ni ga bilo, ki bi jih rešil, h GOSPODU so vpili, a ni jim odgovoril.

⁴²Vapiju u pomoć - nikog da pomogne; vapiju Jahvi - ne odaziva se.

⁴²Tu sem jih strl, da so kakor prah pred vetrom, kakor blato na ulicah sem jih poteptal.

⁴³Smrvih ih kao prah na vjetru, zgazih ih k'o blato na putu.

⁴³Otel si me iz prepirov ljudstva in postavil narodom za glavo; ljudstvo, ki ga nisem poznal, mi je služilo.

⁴⁴Ti me izbavi od bune u mom narodu, postavi me glavarom pogana, puk koji ne poznavah služi mi.

⁴⁴Le slišali so o meni, in so se mi pokorili, tujci so se mi vdajali z laskanjem.

⁴⁵Svaki moj šapat pokorno on sluša, sinovi tuđinci meni laskaju;

⁴⁵Tujci so v strahu koprneli in pritrepetavali iz gradov svojih.

⁴⁶sinovi tuđinski gube srčanost, izlaze dršćuć' iz svojih utvrda.

⁴⁶Živ je GOSPOD; in slavljena bodi skala moja in naj se povišuje Bog rešenja mojega;

⁴⁷Živio Jahve! Blagoslovljena hridina moja! Neka se uzvisi Bog, spasenje moje!

⁴⁷Bog ta mogočni, ki mi daje maščevanje in spravlja ljudstva podme;

⁴⁸Bog koji mi daje osvetu i narode meni pokorava.

⁴⁸ki me rešuje sovražnikov mojih; da, ti si me povzdignil nadnje, ki vstajajo zoper mene, možu silovitemu si me iztrgal.

⁴⁹Od dušmana me mojih izbavljaš i nad protivnike me moje izdižeš, ti mene od čovjeka silnika spasavaš.

⁴⁹Zatorej te bom hvalil med narodi, GOSPOD, in psalme prepeval tvojemu imenu.On daje rešenje, veliko in obilo, kralju svojemu in izkazuje milost maziljencu svojemu, Davidu in semenu njegovemu na veke.

⁵⁰Zato te slavim, Jahve, među pucima i psalam pjevam tvome Imenu:

⁵⁰On daje rešenje, veliko in obilo, kralju svojemu in izkazuje milost maziljencu svojemu, Davidu in semenu njegovemu na veke.

⁵¹umnožio si pobjede kralju svojemu, pomazaniku svome milost si iskazao, Davidu i potomstvu njegovu navijeke.