¹Zborovođi. Po napjevu "Ne pogubi!" Davidov. Miktam.

¹{Načelniku godbe; kakor ‚Ne pogubi!‘ Davidova zlata pesem.} Ali res v molčanju govorite pravičnost? po pravici li sodite, sinovi človeški?

²Zar doista krojite pravdu, vi moćni, zar sudite pravo, sinovi ljudski?

²Ne, v srcu počenjate hudodelstvo, v deželi tehtate rok svojih silovitost.

³Ne, već bezakonje smišljeno činite, po zemlji vam ruke dijele nepravde.

³Spačeni so brezbožniki od rojstva, tavajo od materinega telesa, laž govoreč.

⁴Na krivu su putu bezbošci od krila majčina, na krivu su putu lašci od utrobe.

⁴Strup imajo podoben kačjemu strupu, so kakor gluh gad, ki si maši uho,

⁵U njima je otrov kao u zmije, kao u ljutice što uši začepljuje

⁵ki ne posluša glasu rotilcev, ne čarodeja, ki je vešč zagovoru.

⁶da glas čarobnjakov ne čuje ni glas bajača vješta bajanju.

⁶O Bog, zdróbi jim zobe v njih ustih, mladih levov kočnike izderi, GOSPOD!

⁷O Bože, polomi im zube u ustima; razbij, o Jahve, čeljusti lavićima!

⁷Stopé se naj kakor voda, ki se razteče; ko nastavi sovražnik pšice svoje, naj bodo, kakor bi jih bil kdo okrnil.

⁸K'o vode što hitro otječu neka se razliju, k'o zgažena trava neka se osuše.

⁸Bodo naj kakor polž, ki se topi in gine, kakor žene splav, ki ni videl solnca.

⁹Nek' budu k'o puž koji se pužuć' rastoči, k'o pometnut plot nek' sunca ne vide.

⁹Še preden občutijo vaši lonci ogenj od trnja, odpravi Bog z vihrom surovo meso in žar.

¹⁰Prije nego vam kotlovi trnje osjete, dok je zeleno, neka ga vihor odnese.

¹⁰Radoval se bo pravični, ko bo videl maščevanje, noge svoje bo umival v krvi brezbožnikovi.In ljudje poreko: Zares, je plačilo za pravičnega, zares, je Bog, ki sodi na zemlji.

¹¹Radostan će biti pravednik kad ugleda odmazdu, noge će prati u krvi zlotvora.

¹¹In ljudje poreko: Zares, je plačilo za pravičnega, zares, je Bog, ki sodi na zemlji.

¹²I reći će ljudi: "Pravednik plod svoj ima! Još ima Boga da sudi na zemlji!"