¹Zborovođi. Uz žičano glazbalo. U oktavi. Psalam. Davidov.

¹{Načelniku godbe; s strunami, za globoke glasove. Psalm Davidov.} GOSPOD, v jezi svoji me ne karaj, niti v srdu svojem me ne kaznuj.

²Jahve, nemoj me karati u srdžbi svojoj, ne kažnjavaj me u svojoj jarosti!

²Milosten mi bodi, GOSPOD, ker opešal sem, ozdravi me, GOSPOD, ker preplašene so kosti moje

³Smiluj mi se, Jahve, jer sam iznemog'o, Jahve, ozdravi me jer dršću kosti moje.

³in duša moja je preplašena silno – ti pa, o GOSPOD, doklej?

⁴Duboko mi je duša potresena, a ti, o Jahve - dokle ćeš?

⁴Povrni se, GOSPOD, otmi dušo mojo, reši me zaradi milosti svoje.

⁵Vrati se, Jahve, dušu mi izbavi, spasi me rad svoje dobrote:

⁵Kajti spomina nate v smrti ni, v grobu [Hebr. šeol.] kdo bi te slavil?

⁶jer među mrtvima tko te se sjeća, u Podzemlju tko ti hvale pjeva?

⁶Utrujen sem v zdihovanju svojem, vsako noč močim s solzami posteljo svojo, plava mi ležišče v solzah preobilih.

⁷Iznemogoh od pusta jecanja, u noći postelju plačem zalijevam, suzama ležaj natapam.

⁷Otemnelo je od žalovanja oko moje, postaralo se je zbok zatiralcev mojih.

⁸Od žalosti oko mi gasne i slabi, jer su mnogi neprijatelji moji.

⁸Poberite se od mene vsi, ki delate krivico, ker GOSPOD je slišal mojega joka glas.

⁹Odstupite od mene, svi opaki, jer je Jahve plač moj čuo.

⁹Slišal je GOSPOD prošnjo mojo, GOSPOD sprejme molitev mojo.Osramočeni bodo in silno se preplašijo vsi sovražniki moji, odriniti morajo v sramoti naglo.

¹⁰Čuo je Jahve molbu moju, Jahve je primio moju molitvu.

¹⁰Osramočeni bodo in silno se preplašijo vsi sovražniki moji, odriniti morajo v sramoti naglo.

¹¹Neka se postide i užasno zbune svi moji dušmani, i puni srama neka smjesta odstupe.