1Zborovođi. Pjesma. Psalam.
1{Načelniku godbe. Pesem in psalm.} Ukajte Bogu po vsej zemlji!
2Kliči Bogu, zemljo sva, opjevaj slavu imena njegova, podaj mu hvalu dostojnu.
2S strunami pojte o slavi njegovega imena, slavo pridevajte hvali njegovi!
3Recite Bogu: "Kako su potresna djela tvoja! Zbog velike sile tvoje dušmani ti laskaju.
3Govorite Bogu: Kako strašna so dela tvoja! Zavoljo velike moči tvoje se ti z laskanjem vdajajo sovražniki tvoji.
4Sva zemlja nek' ti se klanja i nek' ti pjeva, neka pjeva tvom imenu!"
4Vsa zemlja se ti bo klanjala in ti psalme prepevala, vsi bodo pevali o tvojem imenu. (Sela.)
5Dođite i gledajte djela Božja: čuda učini među sinovima ljudskim.
5Pridite in glejte velika dela Božja, strašen je v dejanju proti sinovom človeškim!
6On pretvori more u zemlju suhu te rijeku pregaziše. Stog' se njemu radujmo!
6Morje je izpremenil v suho, prek velike reke so šli peš; tam smo se radovali v njem.
7Dovijeka vlada jakošću svojom, oči mu paze na narode da se ne izdignu ljudi buntovni.
7Z močjo svojo gospoduje vekomaj, oči njegove opazujejo narode; kateri so uporni, naj se ne povišujejo pri sebi! (Sela.)
8Blagoslivljajte, narodi, Boga našega, razglašujte hvalu njegovu!
8Slavite, ljudstva, našega Boga in glas hvale njegove naj se razlega!
9Našoj je duši darovao život i ne dade da nam posrne noga.
9Ki je dušo našo postavil v življenje in ni pripustil, da omahnejo noge naše.
10Iskušavao si nas teško, Bože, iskušavao ognjem kao srebro.
10Kajti izkušal si nas, o Bog, z ognjem si nas izčistil, kakor se čisti srebro.
11Pustio si da u zamku padnemo, stisnuo lancima bokove naše.
11Peljal si nas v mrežo, del si nam težko breme na ledja.
12Pustio si da nam zajašu za vrat: prošli smo kroz oganj i vodu, onda si pustio da odahnemo.
12Storil si, da so jezdili ljudje čez glavo našo, šli smo skozi ogenj in skozi vodo; a slednjič si nas pripeljal v obilo blaginjo.
13S paljenicama ću u Dom tvoj ući, zavjete ispuniti pred tobom
13Z žgalnimi darovi pojdem v hišo tvojo in ti opravim svoje obljube,
14što ih obećaše usne moje, što ih usta moja u tjeskobi obrekoše.
14ki so jih izrekle ustne moje in govorila usta moja v stiski moji.
15Prinijet ću ti paljenice s kadom ovnova, žrtvovati volove i jarad.
15Žgalne daritve pitanih ovác ti prinesem in kadilo ovnov, daroval bom vole s kozliči vred. (Sela.)
16Dođite, počujte, koji se Boga bojite, pripovjedit ću što učini duši mojoj!
16Pridite, poslušajte vsi, ki se bojite Boga, da povem, kaj je storil duši moji.
17Na svoja sam usta njega zvao, jezikom ga hvalio.
17K njemu sem klical s svojimi usti in hvalnica mi je bila na jeziku.
18Da sam u srcu na zlo mislio, ne bi uslišio Gospod.
18Ako bi se bil namenil v hudobnost v svojem srcu, Gospod bi ne bil slišal.
19No Bog me uslišio: obazro se na glas molitve moje.
19Ali slišal je Bog, ozrl se je v prošnje moje glas.Slavljen bodi Bog, ki ni zavrgel prošnje moje in mi ni odtegnil milosti svoje.
20Blagoslovljen Bog koji mi molitvu ne odbi, naklonosti ne odvrati od mene!
20Slavljen bodi Bog, ki ni zavrgel prošnje moje in mi ni odtegnil milosti svoje.