¹Zborovođi. Po napjevu "Ljiljani". Davidov.

¹{Načelniku godbe; kakor ‚Lilije‘. Psalm Davidov.} Reši me, o Bog, ker vode so mi prišle že do duše.

²Spasi me, Bože: vode mi dođoše do grla!

²Pogrezam se v blato pregloboko, kjer ni tal pod nogo, zašel sem v globočino vodá, roj valov pritiska name.

³U duboko blato zapadoh i nemam kamo nogu staviti; u duboku tonem vodu, pokrivaju me valovi.

³S kričanjem sem se utrudil, vnelo se je grlo moje, oči moje pešajo, ko čakam svojega Boga.

⁴Iznemogoh od vikanja, grlo mi je promuklo, oči mi klonuše Boga mog čekajuć'.

⁴Več jih je, nego glave moje las, ki me črté brez vzroka, močni so, ki me hočejo uničiti, sovražniki mi po krivici; česar nisem vzel, me silijo vrniti.

⁵Brojniji su od vlasi na glavi mojoj oni koji me mrze nizašto. Tvrđi su od kostiju mojih oni što mi se nepravedno protive: zar mogu vratiti što nisam oteo?

⁵O Bog, ti poznaš nespamet mojo in prestopki moji ti niso skriti.

⁶Bože, ti znadeš bezumnost moju, moji ti grijesi nisu sakriti.

⁶Ne bodi jih spričo mene sram, ki tebe čakajo, o Gospod, GOSPOD nad vojskami; rdečica naj ne oblije zaradi mene njih, ki iščejo tebe, Bog Izraelov.

⁷Nek' se ne postide zbog mene koji se u te uzdaju, Gospode, Jahve nad Vojskama! Neka se ne posrame zbog mene koji traže tebe, Bože Izraelov!

⁷Zakaj zavoljo tebe prenašam zasmehovanje, sramota je pokrila obličje moje.

⁸Jer zbog tebe podnesoh pogrdu, i stid mi pokri lice.

⁸Tujec sem postal bratom svojim in neznanec matere svoje sinovom.

⁹Tuđinac postadoh braći i stranac djeci majke svoje.

⁹Kajti gorečnost za hišo tvojo me je razjedla, in zasmehovanje njih, ki tebe zasmehujejo, je zadelo mene.

¹⁰Jer me izjela revnost za Dom tvoj i poruge onih koji se rugaju tebi padoše na me.

¹⁰Ko sem jokal in s postom pokoril dušo svojo, bilo mi je le v zasmehovanje.

¹¹Dušu sam postom mučio, okrenulo mi se u ruglo.

¹¹Ko sem se oblačil v raševino, tedaj sem jim bil v pregovor.

¹²Uzeh kostrijet za haljinu, i postah im igračka.

¹²O meni govoričijo, kateri posedajo pri vratih, za pesem pa sem njim, ki pijejo opojno pijačo.

¹³Koji sjede na vratima protiv mene govore, vinopije mi rugalice poju.

¹³Jaz pa – prošnja moja je do tebe, GOSPOD, ob času milosti. O Bog, po obilosti milosti svoje me usliši, po zveličalni resnici svoji.

¹⁴No tebi se molim, Jahve, u vrijeme milosti, Bože; po velikoj dobroti svojoj ti me usliši po svojoj vjernoj pomoći!

¹⁴Potegni me iz blata, da se ne pogreznem, otet naj bodem sovražilcev svojih in iz globočin vodá.

¹⁵Izvuci me iz blata da ne potonem, od onih koji me mrze izbavi me - iz voda dubokih.

¹⁵Valovje vodá naj me ne potopi in globočina naj me ne pogoltne, in jama naj ne zapre žrela svojega nad mano.

¹⁶Nek' me ne pokriju valovi, nek' me ne proguta dubina, nek' bezdan ne zatvori usta nada mnom!

¹⁶Odgovóri mi, GOSPOD, ker dobra je milost tvoja, po obilosti usmiljenja svojega ozri se v me.

¹⁷Usliši me, Jahve, jer je dobrostiva milost tvoja, po velikom milosrđu pogledaj na me!

¹⁷In ne skrivaj obličja svojega svojemu hlapcu, ker v stiski sem, hitro mi odgovóri!

¹⁸Ne sakrivaj lica pred slugom svojim; jer sam u stisci, usliši me brzo!

¹⁸Približaj se duši moji, reši jo, zavoljo sovražnikov mojih me odkupi!

¹⁹Približi se duši mojoj i spasi je; zbog dušmana mojih oslobodi me!

¹⁹Ti poznaš zasramovanje moje in mojo sramoto ter nečast mojo, pred teboj so vsi sovražniki moji.

²⁰Ti mi znadeš porugu, stid i sramotu, pred tvojim su očima svi koji me muče.

²⁰Sramotenje je potrlo srce moje in hudo sem bolan; in čakal sem, da bi me kdo miloval, pa ni bilo nikogar, čakal sem tolažiteljev, pa jih nisem dobil.

²¹Ruganje mi slomilo srce i klonuh; čekao sam da se tko sažali nada mnom, ali ga ne bi; i da me tko utješi, ali ga ne nađoh.

²¹Dá, za jed so mi dali žolča in v žeji moji so mi dali piti octa.

²²U jelo mi žuči umiješaše, u mojoj me žeđi octom napojiše.

²²Njih miza bodi pred njimi za zanko in brezskrbno njih življenje za zadrgo.

²³Nek' im stol bude zamka, a žrtvene gozbe stupica!

²³Otemné naj njih oči, da ne vidijo, in daj, da ledja njih omahujejo neprestano.

²⁴Nek' im potamne oči da ne vide, nek' im bokovi zasvagda oslabe!

²⁴Izlij nanje jezo svojo in srd tvoj naj jih dohiti.

²⁵Izlij na njih ljutinu, žar tvoga gnjeva nek' ih zahvati!

²⁵Pusto bodi njih bivališče, v šatorih njih ne bodi prebivalca.

²⁶Njihova kuća nek' opusti, u njihovu šatoru nek' nitko ne stanuje!

²⁶Kajti preganjajo njega, ki si ga ti udaril, in spletajo pripovedke o bolečini prebodencev tvojih.

²⁷Jer su progonili koga ti pokara, bol povećaše onomu koga ti rani.

²⁷Pridevaj krivico njih krivici, in ne dosežejo naj pravičnosti tvoje.

²⁸Na njihovu krivnju krivnju još dodaj, ne opravdali se pred tobom!

²⁸Izbrišejo naj se iz življenja knjige, in s pravičnimi naj se ne zapišejo.

²⁹Nek' budu izbrisani iz knjige živih, među pravednike neka se ne broje!

²⁹Jaz pa sem ubožen in v bolečini; rešitev tvoja, o Bog, postavi me na varno.

³⁰A ja sam jadnik i bolnik - nek' me štiti tvoja pomoć, o Bože!

³⁰Hvalil bom ime Božje s pesmijo in poveličeval ga z zahvaljevanjem.

³¹Božje ću ime hvaliti popijevkom, hvalit ću ga zahvalnicom.

³¹To bode všeč GOSPODU bolj nego vol, junec z rogovi in z razdeljenimi parklji.

³²Bit će to milije Jahvi no bik žrtveni, milije nego junac s papcima i rozima.

³²Ko bodo to videli krotki, se bodo veselili; naj oživi srce vaše, ki iščete Boga!

³³Gledajte, ubogi, i radujte se, nek' vam oživi srce, svima koji Boga tražite.

³³Zakaj GOSPOD se ozira na potrebne in jetnikov svojih ne zameta.

³⁴Jer siromahe Jahve čuje, on ne prezire sužanja svojih.

³⁴Hvalijo naj ga nebesa in zemlja, morja in karkoli lazi po njih.

³⁵Neka ga hvale nebesa i zemlja, mora i sve što se u njima miče.

³⁵Zakaj Bog dá rešitev Sionu in sezida mesta Judova, da bodo stanovali tam in podedovali deželo.In zarodi hlapcev njegovih jo bodo posedli, in kateri ljubijo ime njegovo, v njej prebivali.

³⁶Jer Bog će spasiti Sion - on će sagradit' gradove Judine - tu će oni stanovat', imati baštinu.

³⁶In zarodi hlapcev njegovih jo bodo posedli, in kateri ljubijo ime njegovo, v njej prebivali.

³⁷Baštinit će ga potomci slugu njegovih; prebivat će u njemu oni što ljube ime Božje.