1Tebi si, Jahve, utječem, ne daj da se ikada postidim!
1K tebi, GOSPOD, zaupno pribegam, sram me ne bodi nikdar.
2U pravdi me svojoj spasi i izbavi, prikloni uho k meni i spasi me!
2Po pravičnosti svoji me otmi in oprosti, nagni k meni uho svoje in reši me!
3Budi mi hrid utočišta i čvrsta utvrda spasenja: jer ti si stijena i utvrda moja.
3Bodi mi skala prebivališča, kamor naj se vedno umikam; zapoved si dal, da bodem rešen, ker skala moja in trdnjava moja si ti.
4Bože moj, istrgni me iz ruke zlotvora, iz šake silnika i tlačitelja:
4Bog moj, reši me iz roke brezbožnika, iz pesti krivičneža in nasilnika.
5jer ti si, o Gospode, ufanje moje, Jahve, uzdanje od moje mladosti!
5Zakaj ti si nada moja, Gospod Jehova, upanje moje od moje mladosti.
6Na te se oslanjam od utrobe; ti si mi zaštitnik od majčina krila: u te se svagda uzdam.
6Nate sem se opiral od rojstva, od osrčja matere moje si me odtrgal ti; tebi vedno velja hvalospev moj.
7Mnogima postadoh čudo, jer ti si mi bio silna pomoć.
7Kakor čudo sem bil mnogim, toda ti si moje pribežališče trdno.
8Usta mi bijahu puna tvoje hvale, slaviše te svaki dan!
8Usta moja bodo polna hvale tvoje, ves dan slave tvoje.
9Ne zabaci me u starosti: kad mi malakšu sile, ne zapusti me!
9Ne zavrzi me ob starosti času, ko peša krepkost moja, ne zapusti me.
10Jer govore o meni moji dušmani, i koji me vrebaju složno se svjetuju:
10Kajti sovražniki moji govoré o meni, in oni, ki prežé na dušo mojo, se posvetujejo vkup,
11"Bog ga je napustio; progonite ga i uhvatite jer nema tko da ga spasi!"
11govoreč: Bog ga je zapustil, podite in zgrabite ga, ker nikogar ni, ki bi ga rešil.
12O Bože, ne stoj daleko od mene, Bože moj, pohitaj mi u pomoć!
12Bog, ne bivaj daleč od mene, Bog moj, na pomoč mi hiti!
13Neka se postide i propadnu koji traže moj život; nek' se sramotom i stidom pokriju koji mi žele nesreću!
13Osramoté se naj in poginejo nasprotniki duše moje, pokrijejo naj se z nečastjo in sramoto, kateri iščejo hudega meni.
14A ja ću se uvijek uzdati, iz dana u dan hvaleć' te sve više.
14Jaz pa bom stanovitno čakal in vedno bolj te hvalil.
15Ustima ću naviještati pravednost tvoju, povazdan pomoć tvoju: jer im ne znam broja.
15Usta moja hočejo oznanjati pravičnost tvojo, ves dan zveličalno pomoč tvojo, ker ne znam števil njenih.
16Kazivat ću silu Jahvinu, Gospode, slavit ću samo tvoju pravednost.
16Pridem opevat mogočna dela Gospoda Jehove, s hvalo bom oznanjal pravičnost tvojo, samega tebe.
17Bože, ti mi bijaše učitelj od mladosti moje, i sve do sada naviještam čudesa tvoja.
17Bog, učil si me od mladosti, in še do sedaj oznanjam čuda tvoja.
18Ni u starosti, kad posijedim, Bože, ne zapusti me, da kazujem mišicu tvoju naraštaju novom i svima budućima silu tvoju,
18Zatorej tudi do starosti in do sivosti me ne zapusti, o Bog, da še oznanjam rame tvoje prihodnjemu rodu in moč tvojo vsem, ki še pridejo.
19i pravednost tvoju, Bože, koja seže do neba, kojom učini velika djela. Bože, tko je kao ti!
19In pravičnost tvoja, o Bog, seza do nebes višave; kar si storil, je veliko; Bog, kdo je tebi enak?
20Trpljenja mnoga i velika bacio si na me: ali ti ćeš me opet oživiti i opet me podići iz dubine zemlje.
20Ti, ki si nam dal izkusiti stiske velike in hude, nas zopet oživiš in nas zopet izvlečeš iz brezen zemlje,
21Povećaj dostojanstvo moje i opet me utješi:
21velikost mojo pomnožiš in se obrneš, da me potolažiš.
22A ja ću uz harfu slaviti tvoju vjernost, o Bože, svirat ću ti u citaru, Sveče Izraelov!
22Tudi jaz te bom slavil s strunami in resnico tvojo, moj Bog; prepeval ti bodem s citrami, o svetnik Izraelov!
23Moje će usne klicati pjevajuć' tebi i moja duša koju si spasio.
23Glasno se bodo radovale ustne moje, ko ti bom prepeval psalme, in duša moja, ki si jo odrešil.Tudi jezik moj bo oznanjal ves dan pravičnost tvojo, ker so osramočeni, ker so z rdečico obliti, ki iščejo hudega meni.
24I moj će jezik svagda slaviti pravdu tvoju, jer su postiđeni i posramljeni oni što traže moju nesreću.
24Tudi jezik moj bo oznanjal ves dan pravičnost tvojo, ker so osramočeni, ker so z rdečico obliti, ki iščejo hudega meni.