1Pjesma. Psalam. Asafov.
1{Pesem in psalm Asafov.} O Bog, ne molči, ne delaj se gluhega in ne miruj, o Bog mogočni!
2Ne šuti, Jahve, ne budi nijem i nemoj mirovati, Bože!
2Zakaj, glej, neprijatelji tvoji ropočejo in sovražilci tvoji dvigajo glave.
3Jer evo: dušmani tvoji buče, i mrzitelji tvoji glave podižu.
3Zoper ljudstvo tvoje kujejo prekanjene naklepe in posvetujejo se zoper varovance tvoje.
4Protiv naroda se tvoga rote i svjetuju se protiv štićenika tvojih.
4Govoré: Pridite, in potrebimo jih, da ne bodo narod, da se nihče ne spominja več imena Izraelovega.
5Govore: "Dođite, zatrimo ih da ne budu narod, nek' se ime Izrael više ne spominje!"
5Kajti naklep so storili v srcu enih misli; zoper tebe so sklenili zavezo:
6Zaista, jednodušno se svjetuju i protiv tebe savez sklopiše:
6šatori Edomovi in Izmaelci, Moab in Hagarenci,
7šatori edomski i Jišmaelci, Moapci i Hagrijci,
7Gebal in Amon in Amalek, Filisteja s Tira prebivalci;
8Gebal i Amon i Amalek, Filisteja sa stanovnicima Tira.
8tudi Asirec se jim je pridružil v pomoč so bili sinovom Lotovim. (Sela.)
9I Asirci se s njima udružiše, pružiše ruke potomcima Lotovim.
9Stóri jim kakor Madiancem, kakor Siseru, kakor Jabinu ob potoku Kisonu,
10Učini njima k'o Midjancima, k'o Siseri i Jabinu na potoku Kišonu:
10ki so bili pokončani pri Endoru, postali so zemlje gnoj!
11koji padoše blizu En-Dora i postaše gnojivo njivi.
11Naredi njih plemenitnike kakor Oreba in kakor Zeba, kakor Zebaha in Zalmuna vse njih poglavarje.
12K'o Oreb i Zeb neka budu knezovi njihovi, kao Zebah i Salmuna nek' budu sve vođe njihove
12Ker so rekli: Vzemimo si v last prebivališča Božja!
13koji jednodušno vikahu: "Osvojimo krajeve Božje!"
13Bog moj, naredi jih kakor prah v vrtincu, kakor pleve pred vetrom!
14Daj, o Bože, da budu kao kovitlac, kao pljeva koju nosi vjetar.
14Kakor ogenj požiga gozd in kakor plamen, ki popali gore,
15Kao što oganj proždire šumu, kao što plamen sažiže bregove,
15tako jih podi z viharjem svojim in z vrtincem svojim jih preplaši!
16tako ih goni olujom svojom, prestravi ih svojom žestinom!
16S sramoto napolni njih obličje, da bodo iskali ime tvoje, o GOSPOD!
17Pokrij im lice sramotom, da traže tvoje ime, Jahve!
17Rdečica naj jih oblije in izbegajo naj se za ves čas, sramujejo se naj in poginejo,da spoznajo, da si ti, ki ti je ime Jehova, sam Najvišji nad vesoljno zemljo.
18Neka se stide i plaše navijek, neka se posrame i neka izginu!
18da spoznajo, da si ti, ki ti je ime Jehova, sam Najvišji nad vesoljno zemljo.
19Nek' znaju: ti si komu je ime Jahve, jedini Višnji nada svom zemljom.