1I stalo se potom, že se David tázal Hospodina, řka: Mám-li jíti do některého města Judského? Jemuž odpověděl Hospodin: Jdi. I řekl David: Kam mám jíti? Odpověděl: Do Hebronu.
1In zgodi se potem, da je David vprašal GOSPODA, rekoč: Naj li grem gori v katero mest Judovih? In GOSPOD mu reče: Pojdi! In David vpraša: Kam naj grem? Veli: V Hebron!
2A protož bral se tam David, ano i obě manželky jeho, Achinoam Jezreelská, a Abigail žena někdy Nábale Karmelského.
2David torej gre gori in tudi dve ženi njegovi, Ahinoama Jezreelska in Abigaila, bivša žena Nabala Karmelskega.
3Muže také své, kteříž s ním byli, pojal David, jednoho každého s čeledí jeho, a bydlili v městech Hebronských.
3Tudi može, ki so bili pri njem, je pripeljal David gori, vsakega z družino njegovo, in prebivali so v hebronskih mestih.
4I přišli muži Judští, a pomazali tam Davida za krále nad domem Judským. Oznámili také Davidovi, řkouce: Muži Jábes Galád, oni pochovali Saule.
4In prišli so možje Judovi in so ondi pomazilili Davida za kralja hiši Judovi. In ko so povedali Davidu, da so možje iz Jabesa v Gileadu pokopali Savla,
5Tedy poslav David posly k mužům Jábes Galád, řekl jim: Požehnaní jste vy před Hospodinem, že jste učinili to milosrdenství pánu svému Saulovi, pochovavše ho.
5pošlje sle k možem v Gileadski Jabes in jim sporoči: Blagoslovljeni bodite od GOSPODA, da ste izkazali to milost gospodu svojemu, Savlu, in ste ga pokopali!
6Protož nyní učiniž s vámi Hospodin milosrdenství a pravdu; ano i jáť s vámi učiním milost, kteříž jste to učinili.
6Sedaj pa izkaži GOSPOD milost in zvestobo vam, pa tudi jaz povrnem to dobro delo vam, ki ste ga storili.
7A tak tedy posilňtež rukou svých a buďtež stateční; nebo ač umřel pán váš Saul, však již mne pomazali dům Judův za krále nad sebou.
7Sedaj torej naj bodo močne roke vaše in hrabri bodite! Kajti Savel, gospod vaš, je mrtev, in mene je pomazilila hiša Judova sebi za kralja.
8Abner pak syn Nerův, hejtman vojska Saulova, vzal Izbozeta syna Saulova a uvedl ho do Mahanaim.
8Abner pa, sin Nerov, poveljnik Savlove vojske, je vzel Isboseta, Savlovega sina, ter ga je prepeljal v Mahanaim
9A ustavil ho králem nad Galád a nad Assur, a nad Jezreel, a nad Efraimem, a nad Beniaminem, i nade vším Izraelem.
9in postavil za kralja nad Gileadom in nad Asurskimi in nad Jezreelom in Efraimom in Benjaminom in nad vsem Izraelom.
10Ve čtyřidcíti letech byl Izbozet syn Saulův, když počal kralovati nad Izraelem, a kraloval dvě létě. (Toliko dům Judův přídržel se Davida.
10Isboset, sin Savlov, je bil štirideset let star, ko je zakraljeval Izraelu, in vladal je dve leti. Samo hiša Judova je šla za Davidom.
11A byl počet dnů, v nichž byl David králem v Hebronu nad domem Judovým, sedm let a šest měsíců.)
11Časa pa, ki je v njem kraljeval David v Hebronu hiši Judovi, je bilo sedem let in šest mesecev.
12Potom vytáhl Abner syn Nerův, a služebníci Izbozeta syna Saulova z Mahanaim do Gabaon.
12In Abner, sin Nerov, je odrinil s hlapci Isboseta, Savlovega sina, iz Mahanaima v Gibeon.
13Joáb také syn Sarvie a služebníci Davidovi vytáhše, potkali se s nimi právě u rybníka Gabaon. I pozůstali tito u rybníka s strany jedné, oni pak u rybníka s druhé strany.
13Tudi Joab, sin Zervijin, in hlapci Davidovi so odrinili, in so se srečali pri ribniku v Gibeonu; in sedejo eni na oni strani ribnika, drugi pa na tej strani ribnika.
14Tedy řekl Abner Joábovi: Nechť vystoupí nyní mládenci a pohrají před námi. I řekl Joáb: Nechť vystoupí.
14Abner pa reče Joabu: Vstanejo naj mladeniči in igrajo boj pred nami. In Joab reče: Naj vstanejo!
15A tak vystoupili a vyšli v rovném počtu, dvanácte z Beniamina, z strany Izbozeta syna Saulova, a dvanácte z služebníků Davidových.
15Tedaj vstanejo in nastopijo po številu: dvanajst za Benjamina in za Isboseta, sina Savlovega, in dvanajst iz hlapcev Davidovih.
16Kteřížto ujavše jeden každý za hlavu bližního svého, vrazil meč svůj v bok tovaryše svého, i padli spolu. Protož nazváno jest místo to Helkat Hassurim, a jest v Gabaon.
16In zgrabi vsakteri svojega nasprotnika za glavo in mu zasadi meč v stran, in popadajo skupaj. Zato se tisto mesto imenuje Helkat-hazurim [T. j. njiva ostrin.], ki je v Gibeonu.
17I byla bitva velmi veliká v ten den, a poražen jest Abner i muži Izraelští od služebníků Davidových.
17In vnel se je zelo trd boj tisti dan, in hlapci Davidovi porazijo Abnerja in može Izraelove.
18Byli tu také tři synové Sarvie: Joáb, Abizai a Azael. Azael pak byl čerstvý na nohy své jako srna v poli.
18Bili so pa ondi trije sinovi Zervije: Joab in Abisaj in Asahel. In Asahel je bil lahkih nog kakor katera izmed srn, ki živé na polju.
19I honil Azael Abnera, a neuhnul se na pravo ani na levo, běže za Abnerem.
19In Asahel je podil Abnerja in se ni obrnil ne na desno, ne na levo, tekoč za Abnerjem.
20Ohlédl se pak Abner zpátkem a řekl: Ty-li jsi Azael? Odpověděl: Jsem.
20Tedaj se ozre Abner in reče: Si li ti Asahel? Odgovori: Sem.
21Tedy řekl mu Abner: Uchyl se na pravo aneb na levo, a jmi sobě jednoho z mládenců těch, a vezmi sobě kořisti jeho. Ale nechtěl Azael uchýliti se od něho.
21In Abner mu veli: Obrni se ali na desno ali na levo in primi teh mladeničev enega in si vzemi njegovo orožje! Ali Asahel se ni hotel odvrniti od njega.
22Ještě znovu Abner řekl Azaelovi: Uchyl se ode mne, sic jináč přirazím tě až k zemi, a jak bych směl pohleděti na Joába bratra tvého?
22In Abner zopet veli Asahelu: V stran kreni, ne hodi za menoj! Zakaj hočeš, da te pobijem na tla? Kako bi smel potem stopiti bratu tvojemu Joabu pred oči?
23Když pak nechtěl ustoupiti, uhodil ho Abner kopím pod páté žebro, tak že vyniklo kopí hřbetem jeho; a padl tu na tom místě, na kterémž i umřel. A kdožkoli přicházeli k místu, na němž padl Azael a umřel, zastavovali se.
23Vendar pa ni hotel kreniti od njega; zato ga Abner udari z zadnjim koncem sulice v trebuh, da mu je pogledala sulica odzadaj, in pade ondi in umrje na tistem mestu. In kdorkoli je prišel na mesto, kjer je Asahel padel in umrl, se je ustavil.
24Ale Joáb a Abizai honili Abnera. Slunce pak již bylo zapadlo, když oni přišli ku pahrbku Amma, jenž jest naproti Giach, cestou k poušti Gabaon.
24Joab in Abisaj pa sta podila Abnerja, in solnce je bilo zašlo, ko sta dospela do griča Ame, ki je pred Giahom, ob poti v Gibeonsko puščavo.
25Tedy sešli se synové Beniamin za Abnerem, a jsouce spolu v houfu, postavili se na vrchu pahrbku jednoho.
25In sinovi Benjaminovi se zbero pri Abnerju ter se skupijo v krdelo, in stopijo na vrh griča.
26Odkudž zavolal Abner na Joába, řka: Zdaliž bez přestání sžírati bude meč tvůj? Nevíš-liž, že hořkost bývá naposledy? Dokudž tedy nerozkážeš lidu navrátiti se od honění bratří svých?
26Tedaj kliče Abner proti Joabu in reče: Bode li meč žrl brez konca? Ne veš li, da nazadnje pride bridkost? Kako dolgo nočeš reči ljudstvu, da naj neha preganjati svoje brate?
27I řekl Joáb: Živť jest Bůh, že kdybys byl nemluvil, hned ráno byl by odšel lid, jeden každý nechaje honění bratra svého.
27In Joab reče: Kakor res Bog živi, ako bi ne bil ti govoril, bi se bilo ljudstvo že davi vrnilo, ne eden ne bi bil tiral brata svojega!
28Tedy zatroubil Joáb v troubu, a zastavil se všecken lid, a nehonili více Izraele, aniž více bojovali.
28Tedaj zatrobenta Joab, in vse ljudstvo se ustavi, in niso več podili Izraela, niti se več bojevali.
29A tak Abner i lid jeho šli přes pole celou tu noc, a přepravili se přes Jordán, a prošedše všecku Betoron, přišli do Mahanaim.
29Abner in možje njegovi pa so šli vso noč po nižini in so prešli Jordan ter prehodili ves Bitron in prišli v Mahanaim.
30Ale Joáb navrátiv se od honění Abnera, shromáždil všecken lid, a nedostávalo se z služebníků Davidových devatenácti mužů a Azaele.
30In Joab se vrne od Abnerja, in ko je zbral vse ljudstvo, je manjkalo izmed hlapcev Davidovih devetnajst mož in Asahela.
31Služebníci pak Davidovi zbili z Beniaminských a z mužů Abnerových tři sta a šedesáte mužů, kteříž tu zahynuli.
31A hlapci Davidovi so pobili iz Benjamincev in iz Abnerjevega moštva tristo in šestdeset mož, ki so umrli.In so vzdignili Asahela in ga pokopali v grobu očeta njegovega v Betlehemu. Joab in možje njegovi pa so hodili vso noč, in dan jim je zasvital, ko so dospeli v Hebron.
32A vzavše Azaele, pohřbili jej v hrobě otce jeho, kterýž byl v Betlémě. Potom šli celou tu noc Joáb a muži jeho; i rozednilo se, když přicházeli do Hebronu.
32In so vzdignili Asahela in ga pokopali v grobu očeta njegovega v Betlehemu. Joab in možje njegovi pa so hodili vso noč, in dan jim je zasvital, ko so dospeli v Hebron.