1Stalo se potom dne třetího, oblékši se Ester v roucho královské, postavila se v síni vnitřní domu královského, naproti pokoji královskému. Král pak seděl na stolici své královské, v pokoji královském naproti dveřím domu.
1In zgodi se tretji dan, da se Estera obleče v svoje kraljevsko oblačilo in stopi v notranji dvor kraljeve hiše, nasproti hiši kraljevi; kralj pa je sedel na svojega kraljestva prestolu v kraljevi palači, proti vhodu v hišo.
2Stalo se, pravím, když uzřel král Ester královnu, ana stojí v síni, že milostí jsa k ní nakloněn, vztáhl král k Ester berlu zlatou, kterouž držel v ruce své. Tedy přistoupivši Ester, dotkla se konce berly.
2In ko je kralj zagledal kraljico Estero na dvoru stoječo, je dobila milost v očeh njegovih; in kralj seže proti Esteri z zlatim žezlom, ki ga je imel v roki. In Estera pristopi in se dotakne žezla.
3I řekl jí král: Co jest tobě, královno Ester? A jaká jest prosba tvá? Až do polovice království dáno bude tobě.
3Tedaj ji kralj reče: Kaj ti je, kraljica Estera? in kaj je prošnja tvoja? Do polovice kraljestva ti bo dano.
4Odpověděla Ester: Jestliže se králi za dobré vidí, nechať přijde král s Amanem dnes na hody, kteréž jsem jemu připravila.
4In Estera reče: Ako je kralju všeč, naj pride kralj s Hamanom danes k obedu, ki sem ga zanj pripravila.
5I řekl král: Zavolejte rychle Amana, ať naplní žádost Estery. A tak přišel král s Amanem na hody, kteréž byla připravila Ester.
5Nato veli kralj: Hitro poskrbite, da Haman stori, kakor je rekla Estera! Prideta torej kralj in Haman k obedu, ki ga je bila pripravila Estera.
6Potom řekl král k Ester, napiv se vína. Jaká jest žádost tvá? A budeť dáno. Aneb jaká jest prosba tvá? Bys pak žádala až do polovice království, staneť se.
6Ko so potem pili vino, vpraša kralj Estero: Kaj je prošnja tvoja? ker dano ti bo. In česa želiš? Do polovice kraljestva, in zgodi se ti!
7I odpověděla Ester: Žádost má a prosba má jest:
7Nato odgovori Estera in reče: Moja prošnja in moja želja je:
8Nalezla-li jsem milost u krále, a jestliže se králi za dobré vidí povoliti žádosti mé, a naplniti prosbu mou, aby ještě přišel král i Aman na hody, kteréž jim připravím, a zítra učiním podlé slova královského.
8Ako sem našla milost pred kraljem in ako kralj blagovoli uslišati prošnjo mojo ter izpolniti željo mojo, naj prideta kralj in Haman k obedu, ki ga jima pripravim, in jutri storim, kakor je kralj dejal.
9A tak vyšel Aman dne toho, vesel jsa a dobré mysli. Ale když viděl Aman Mardochea v bráně královské, že ani nepovstal, ani se nehnul před ním, naplněn jest Aman hněvem proti Mardocheovi.
9In Haman odide tisti dan vesel in dobre volje. Ali ko vidi Haman Mardoheja med kraljevimi vrati, da ni vstal niti se zganil pred njim, se raztogoti zoper Mardoheja.
10A však zdržel se Aman, až přišel do domu svého, a poslav, povolal přátel svých a Zeres ženy své.
10Ali vendar se zdrži, in ko pride domov, pošlje in skliče k sebi prijatelje svoje in Zereso, ženo svojo.
11I vypravoval jim Aman o slávě bohatství svého, i o množství synů svých, i o všem, čímž ho zvelebil král, a jak ho vyvýšil nad knížata i služebníky královské.
11In Haman jim razklada slavo svojega bogastva in koliko ima sinov in vse, s čimer ga je kralj poveličal in kako ga je povzdignil nad kneze in služabnike kraljeve.
12A doložil Aman: Nadto nepozvala Ester královna s králem na hody, kteréž byla připravila jen mne, a ještě i k zejtří pozván jsem od ní s králem.
12Dalje reče Haman: Tudi kraljica Estera ni pozvala nikogar s kraljem na obed, ki ga je pripravila, nego samo mene; pa tudi jutri sem s kraljem povabljen k njej!
13Ale všecko to nic mi neprospívá, pokudžkoli vídám Mardochea, toho Žida, sedati u brány královské.
13A tega vsega mi ni zadosti, dokler vidim Mardoheja, tistega Juda, sedečega med kraljevimi vrati!Nato mu reče Zeresa, žena njegova, in vsi prijatelji njegovi: Naj se napravijo vislice, petdeset komolcev visoke, in zjutraj reci kralju, naj obesijo nanje Mardoheja; potem pojdeš vesel s kraljem k obedu! In to je ugajalo Hamanu, in velel je pripraviti vislice.
14Řekla jemu Zeres žena jeho, i všickni přátelé jeho: Nechť udělají šibenici zvýši padesáti loket, a ráno rci králi, aby na ní oběsili Mardochea, a vejdi s králem na hody vesele. I líbila se ta rada Amanovi, a rozkázal postaviti šibenici.
14Nato mu reče Zeresa, žena njegova, in vsi prijatelji njegovi: Naj se napravijo vislice, petdeset komolcev visoke, in zjutraj reci kralju, naj obesijo nanje Mardoheja; potem pojdeš vesel s kraljem k obedu! In to je ugajalo Hamanu, in velel je pripraviti vislice.