1Měsíce třetího po vyjití synů Izraelských z země Egyptské, v ten den přišli na poušť Sinai.
1Tretji mesec po odhodu sinov Izraelovih iz dežele Egiptovske, v isti dan so prišli v Sinajsko puščavo.
2Nebo hnuvše se z Rafidim, přišli až na poušť Sinai a položili se na té poušti; a tu rozbili Izraelští stany naproti hoře.
2Odrinili so bili iz Rafidima in prišli v Sinajsko puščavo, in utaborili so se v puščavi; tamkaj je Izrael gorovju nasproti razpel šatore.
3Mojžíš pak vstoupil k Bohu. A mluvil hlasem k němu Hospodin s té hory, řka: Takto díš domu Jákobovu, a oznámíš synům Izraelským:
3In Mojzes je stopil gori k Bogu, in GOSPOD mu je klical z gore, govoreč: Tako govóri hiši Jakobovi in oznani sinovom Izraelovim:
4Sami jste viděli, co jsem učinil Egyptským, a jak jsem vás nesl na křídlách orličích, a přivedl jsem vás k sobě.
4Sami ste videli, kaj sem storil Egiptu in kako sem vas nosil na orlovih perotih in vas privedel k sebi.
5Protož nyní, jestliže skutečně poslouchati budete hlasu mého, a ostříhati smlouvy mé, budete mi lid zvláštní mimo všecky lidi, ačkoli má jest všecka země.
5In sedaj, če boste resno poslušali glas moj in držali zavezo mojo, bodete moja dragotina pred vsemi narodi, kajti moja je vsa zemlja;
6A vy budete mi království kněžské a národ svatý. Tať jsou slova, kteráž mluviti budeš synům Izraelským.
6in bodete mi kraljestvo duhovnikov in svet narod. To so besede, ki jih boš govoril sinovom Izraelovim.
7Protož přišel Mojžíš a svolav starší lidu, předložil jim všecka slova ta, kteráž mu přikázal Hospodin.
7In Mojzes pride in skliče starejšine ljudstva in jim predloži vse te besede, ki mu jih je ukazal GOSPOD.
8Odpověděl pak všecken lid společně, a řekl: Cožkoli mluvil Hospodin, budeme činiti. A oznámil zas Mojžíš Hospodinu slova lidu.
8In odgovori vse ljudstvo hkrati, rekoč: Storiti hočemo vse, kar je govoril GOSPOD. In sporočil je Mojzes besede ljudstva GOSPODU.
9I řekl Hospodin Mojžíšovi: Aj, já půjdu k tobě v hustém oblaku, aby slyšel lid, když mluviti budu s tebou, ano také, aby tobě věřil na věky. Nebo byl oznámil Mojžíš Hospodinu slova lidu.
9In GOSPOD reče Mojzesu: Glej, jaz pridem k tebi v temnem oblaku, zato da bi čulo ljudstvo govor moj s teboj ter da bi ti tudi verovalo vekomaj. In Mojzes je oznanil GOSPODU besede ljudstva.
10Řekl dále Hospodin Mojžíšovi: Jdi k lidu, a posvěť jich dnes a zítra; a nechť svá roucha zeperou.
10In GOSPOD reče Mojzesu: Idi k ljudstvu in posveti jih danes in jutri, in naj operejo oblačila svoja,
11A ať jsou hotovi ke dni třetímu, nebo v den třetí sstoupí Hospodin před očima všeho lidu na horu Sinai.
11in naj bodo pripravljeni za tretji dan, zakaj tretjega dne pride GOSPOD pred očmi vsega ljudstva na goro Sinaj.
12Uložíš pak lidu meze všudy vůkol a povíš: Varujte se, abyste nevstupovali na horu, ani nedotýkali se krajů jejích. Kdož by se koli dotkl hory, smrtí umře.
12In napravi mejo ljudstvu okrog in reci: Varujte se stopiti na goro ali dotekniti se njenega kraja; kdorkoli se gore dotakne, mora umreti.
13Nedotkneť se ho ruka, ale ukamenován neb zastřelen bude; buď že by hovado bylo, buď člověk, nebudeť živ. Když se zdlouha troubiti bude, teprv oni vstoupí na horu.
13Ne bo se ga doteknila nobena roka, ampak kamenali ga bodo ali ustrelili, bodi žival, bodi človek, živ ne sme ostati. Ko bo trobenta zategnjeno donela, pojdejo proti gori.
14Sstoupiv tedy Mojžíš s hůry k lidu, posvětil ho; a oni zeprali roucha svá.
14In prišel je Mojzes doli z gore k ljudstvu, in posvetil je ljudstvo, in oprali so oblačila svoja.
15I mluvil k lidu: Buďtež hotovi ke dni třetímu; nepřistupujte k manželkám svým.
15In rekel je ljudstvu: Bodite pripravljeni za tretji dan, ne približajte se ženi.
16I stalo se dne třetího, když bylo ráno, že bylo hřímání s blýskáním a oblak hustý na té hoře, zvuk také trouby velmi tuhý, až se zhrozil všecken lid, kterýž byl v ležení.
16In ko napoči jutro tretjega dne, nastane grmenje in bliskanje in temni oblaki na gori in silno močne trombe glas; in treslo se je vse ljudstvo, ki je bilo v taboru.
17Tedy Mojžíš vyvedl lid z ležení vstříc Bohu; a lid stál dole pod horou.
17In Mojzes je vedel ljudstvo iz tabora Bogu naproti; in postavili so se spodaj ob gori.
18Hora pak Sinai všecka se kouřila, proto že sstoupil na ni Hospodin v ohni, a vystupoval dým její jako dým z vápenice, a třásla se všecka hora velmi hrubě.
18Vsa gora Sinaj pa se je kadila, zato ker je bil GOSPOD stopil nanjo v ognju, in njen dim se je valil kvišku kakor dim iz topilne peči; in vsa gora se je silno tresla.
19Zvuk také trouby více se rozmáhal, a silil se náramně. Mojžíš mluvil, a Bůh mu odpovídal hlasem.
19In glas trombe je bil čimdalje močnejši; Mojzes je govoril, in Bog mu je odgovarjal z glasom.
20Sstoupil pak Hospodin na horu Sinai, na vrch hory; a když povolal Hospodin Mojžíše na vrch hory, vstoupil Mojžíš.
20In GOSPOD je stopil doli na goro Sinaj, na vrh gore, in poklical je GOSPOD Mojzesa na vrh gore, in Mojzes je šel tja gori.
21I řekl Hospodin Mojžíšovi: Sstup, osvědč lidu, ať se nevytrhují k Hospodinu, chtějíce ho viděti, aby nepadlo jich množství;
21In GOSPOD reče Mojzesu: Stopi doli, posvari ljudstvo, naj nikar naprej ne silijo h GOSPODU, hoteč gledati, da jih ne pade veliko.
22Nýbrž ani sami kněží, kteříž, majíce přistupovati k Hospodinu, posvěcují se, aby se neobořil na ně Hospodin.
22Pa tudi duhovniki, ki pristopajo h GOSPODU, naj se posveté, da se GOSPOD ne zažene vanje.
23Mojžíš pak řekl Hospodinu: Nebudeť moci lid vstoupiti na horu Sinai, poněvadž jsi ty osvědčil nám, řka: Obmez horu a posvěť ji.
23In Mojzes reče GOSPODU: Ljudstvo ne more stopiti na goro Sinaj, ker si nas sam posvaril, rekoč: Napravi ograjo okoli gore in posveti jo.
24I řekl jemu Hospodin: Jdi, sstup, a potom vstup ty a Aron s tebou. Kněží pak a lid ať se nepokoušejí vstoupiti k Hospodinu, aby se na ně neobořil.
24In GOSPOD mu reče: Idi doli, in potem pridi sem ti in Aron s teboj; a duhovniki in ljudstvo naj ne silijo naprej, hoteč pristopiti h GOSPODU, da se ne zažene vanje.In Mojzes je prišel doli k ljudstvu in jim povedal.
25I sešel Mojžíš k lidu, a to jim oznámil.
25In Mojzes je prišel doli k ljudstvu in jim povedal.