1I všel opět do školy, a byl tu člověk, maje ruku uschlou.
1In zopet pride v shodnico, in tam je bil človek, ki je imel usehlo roko.
2I šetřili ho, uzdraví-li jej v sobotu, aby ho obžalovali.
2In pazili so nanj, če ga ozdravi v soboto, da bi ga zatožili.
3I řekl tomu člověku, kterýž měl uschlou ruku: Vstaň a pojď sem do prostředku.
3In reče človeku, ki je imel suho roko: Stopi na sredo!
4I dí jim: Sluší-li v sobotu dobře činiti, čili zle, život zachovati, čili zamordovati? Ale oni mlčeli.
4In jim reče: Ali se sme v soboto storiti dobro ali hudo? življenje oteti ali pogubiti? Oni pa molčijo.
5A pohleděv na ně vůkol hněvivě, zarmoutiv se nad tvrdostí srdce jejich, řekl člověku: Vztáhni ruku svou. I vztáhl, a učiněna jest ruka jeho zdravá, jako i druhá.
5In jih z jezo pogleda naokrog, pomilujoč zakrknjenost njih srca, in veli človeku: Iztegni roko svojo! In iztegne, in roka njegova je bila zdrava.
6A vyšedše farizeové, hned s herodiány radu učinili proti Ježíšovi, kterak by ho zahubili.
6In farizeji izidejo in se precej s Herodovci posvetujejo zoper njega, kako bi ga pogubili.
7Ježíš pak s učedlníky svými poodšel k moři, a veliké množství od Galilee šlo za ním, i z Judstva,
7A Jezus se umakne z učenci svojimi k morju; in velika množica iz Galileje je šla za njim; tudi iz Judeje
8I od Jeruzaléma, i od Idumee, i z Zajordání; i ti, kteříž byli okolo Týru a Sidonu, množství veliké, slyšíce, kteraké věci činí, přišli k němu.
8in iz Jeruzalema in iz Idumeje in z one strani Jordana in od Tira in Sidona, velika množica, ko so slišali, kakšne reči dela, so prišli k njemu.
9I rozkázal učedlníkům svým, aby lodičku ustavičně nahotově měli, pro zástup, aby ho tak netiskli.
9In reče učencem svojim, naj mu bode ladjica pripravljena zavoljo množice, da ga ne bi stiskali.
10Nebo mnohé uzdravoval, takže naň padali, aby se ho dotýkali, kteřížkoli měli jaké neduhy.
10Kajti mnogo jih je bil ozdravil, zato so se rinili k njemu, da bi se ga doteknili, katerikoli so imeli nadloge.
11A duchové nečistí, jakž ho zazřeli, padali před ním a křičeli, řkouce: Ty jsi Syn Boží.
11In kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali pred njim in kričali, govoreč: Ti si Sin Božji.
12A on velmi jim přimlouval, aby ho nezjevovali.
12In zelo jim je pretil, naj ga ne razglašajo.
13I vstoupil na horu, a povolal k sobě těch, kterýchž se jemu vidělo; i přišli k němu.
13In stopi na goro in pokliče k sebi, katere je sam hotel; in pridejo k njemu.
14I ustanovil jich dvanácte, aby s ním byli, aby je poslal kázati,
14In postavi jih dvanajst, da bodo ž njim in da jih pošlje propovedovat
15A aby měli moc uzdravovati nemoci a vymítati ďábelství:
15ter da imajo oblast izganjati zle duhove:
16A nejprve Šimona, jemuž dal jméno Petr,
16Simona, in mu dá ime Peter,
17A Jakuba Zebedeova, a Jana bratra Jakubova, (a dal jim jméno Boanerges, to jest synové hromovi,)
17in Jakoba, sina Zebedejevega, in Janeza, brata Jakobovega, in da jima ime Boanerges, to je: sinova groma,
18A Ondřeje, a Filipa, a Bartoloměje, a Matouše, a Tomáše, a Jakuba Alfeova, a Taddea, a Šimona Kananejského,
18in Andreja in Filipa in Jerneja in Matevža in Tomaža in Jakoba, sina Alfejevega, in Tadeja in Simona Kananejca
19A Jidáše Iškariotského, kterýž i zradil jej. I šli s ním domů.
19in Juda Iškariota, ki ga je tudi izdal.
20A vtom opět sšel se zástup, takže nemohli ani chleba pojísti.
20In pridejo v hišo. In zopet se zbere množica, tako da še kruha niso mogli jesti.
21A slyšavše o tom příbuzní jeho, přišli, aby jej vzali; nebo pravili, že by se smyslem pominul.
21In ko to slišijo sorodniki njegovi, se napotijo, da bi ga prijeli; pravijo namreč: Ni sam ob sebi.
22Zákoníci pak, kteříž byli přišli od Jeruzaléma, pravili, že Belzebuba má a že v knížeti ďábelském vymítá ďábly.
22In pismarji, ki so bili prišli iz Jeruzalema, pravijo: Belzebuba ima, in: S poglavarjem hudičev izganja zle duhove.
23A povolav jich, mluvil k nim v podobenstvích: Kterak může satan satana vymítati?
23In jih pokliče k sebi in jim govori v prilikah: Kako more satan satana izganjati?
24A jestliže království v sobě se rozdvojí, nemůže státi království to.
24In če se kraljestvo razdvoji samo zoper sebe, ne more obstati to kraljestvo.
25A rozdvojí-li se dům proti sobě, nebude moci dům ten státi.
25In če se dom razdvoji sam zoper sebe, ne bo mogel obstati ta dom.
26Tak jestliže jest povstal satan sám proti sobě, a rozdvojen jest, nemůže státi, ale konec béře.
26In če je vstal satan sam zoper sebe in se je razdvojil, ne more obstati, temuč konec ga je.
27Nižádný nemůže nádobí silného reka, vejda do domu jeho, rozebrati, leč by prve silného toho svázal; a tehdyť dům jeho zloupí.
27Nasprotno ne more iti nihče v hišo močnemu in mu pobrati pohištva, če poprej ne zveže močnega, in potem šele opleni hišo njegovo.
28Amen pravím vám, že všickni hříchové odpuštěni budou synům lidským, i rouhání, jímž by se rouhali,
28Resnično vam pravim, da se vsi grehi odpuste sinovom človeškim, tudi kletvine, s katerimikoli bi prekleli Boga;
29Ale kdo by se rouhal proti Duchu svatému, nemá odpuštění na věky, ale hoden jest věčného odsouzení.
29kdor pa prekolne svetega Duha, nima odpuščenja na vekomaj, temuč je kriv večnega greha.
30Nebo pravili: Že ducha nečistého má.
30Kajti govorili so: Nečistega duha ima.
31Tedy přišla matka jeho a bratří, a stojíce vně, poslali k němu, aby ho vyvolali.
31In pridejo bratje njegovi in mati njegova in stoječ zunaj, pošljejo k njemu, da ga pokličejo.
32A seděl okolo něho zástup. I řekli jemu: Aj, matka tvá a bratří tvoji vně hledají tebe.
32In ljudstvo sedi okoli njega, in mu reko: Glej, mati tvoja in bratje tvoji zunaj vprašujejo po tebi.
33Ale on odpověděl jim, řka: Kdo jest matka má a bratří moji?
33In odgovori jim, rekoč: Kdo je mati moja ali bratje moji?
34A obezřev učedlníky vůkol sedící, řekl: Aj, matka má a bratří moji.
34In ozre se okrog po tistih, ki so sedeli okoli njega, in reče: Glej, mati moja in bratje moji!Kdorkoli stori voljo Božjo, ta je brat moj in sestra moja in mati.
35Nebo kdož by koli činil vůli Boží, tenť jest bratr můj, i sestra, i matka má.
35Kdorkoli stori voljo Božjo, ta je brat moj in sestra moja in mati.