1Přednímu zpěváku, žalm Davidův. Hospodina doufám, kterakž tedy říkáte duši mé: Uleť s hory své jako ptáče?
1{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} GOSPOD mi je zavetje – kako da govorite duši moji: Léti na vašo goro, ptica!
2Nebo aj, bezbožníci napínají lučiště, přikládají šípy své na tětivo, aby stříleli skrytě na upřímé srdcem.
2Kajti glej, krivičniki natezajo lok, pšico svojo pokladajo na tetivo, da streljajo v temi na njé, ki so pravega srca.
3Ale těmi usilováními zkaženi budou; nebo spravedlivý co učinil?
3Ko se celo stebri podirajo, kaj naj počne pravični?
4Hospodin jest v chrámě svatém svém, trůn Hospodinův v nebi jest; oči jeho hledí, víčka jeho zkušují synů lidských.
4GOSPOD je v templju svetosti svoje, GOSPOD, čigar prestol je v nebesih; njegove oči vidijo, njegove trepalnice preiskujejo sinove človeške.
5Hospodin zkušuje spravedlivého, bezbožníka pak a milujícího nepravost nenávidí duše jeho.
5GOSPOD preiskuje pravičnika, brezbožnika pa in siloljubnega sovraži duša njegova.
6Dštíti bude na bezbožníky uhlím řeřavým, ohněm a sirou, a duch vichřice bude částka kalicha jejich.
6Dežil bo na brezbožne zanke, ogenj in žveplo in pekoč veter bode njih čaše delež.Kajti pravičen je GOSPOD in ljubi pravičnost; kdor je pošten, bo gledal obličje njegovo.
7Nebo Hospodin spravedlivý jest, spravedlnost miluje, na upřímého oči jeho patří.
7Kajti pravičen je GOSPOD in ljubi pravičnost; kdor je pošten, bo gledal obličje njegovo.