¹ Ger afonydd Babilon yr oeddem yn eistedd ac yn wylo wrth inni gofio am Seion.

¹Na obali rijeka babilonskih sjeđasmo i plakasmo spominjući se Siona;

² Ar yr helyg yno bu inni grogi ein telynau,

²o vrbe naokolo harfe svoje bijasmo povješali.

³ oherwydd yno gofynnodd y rhai a'n caethiwai am g�n, a'r rhai a'n hanrheithiai am ddifyrrwch. "Canwch inni," meddent, "rai o ganeuon Seion."

³I tada naši tamničari zaiskaše od nas da pjevamo, porobljivači naši zaiskaše da se veselimo: "Pjevajte nam pjesmu sionsku!"

⁴ Sut y medrwn ganu c�n yr ARGLWYDD mewn tir estron?

⁴Kako da pjesmu Jahvinu pjevamo u zemlji tuđinskoj!

⁵ Os anghofiaf di, Jerwsalem, bydded fy neheulaw'n ddiffrwyth;

⁵Nek' se osuši desnica moja, Jeruzaleme, ako tebe zaboravim!

⁶ bydded i'm tafod lynu wrth daflod fy ngenau os na chofiaf di, os na osodaf Jerwsalem yn uwch na'm llawenydd pennaf.

⁶Nek' mi se jezik za nepce prilijepi ako spomen tvoj smetnem ja ikada, ako ne stavim Jeruzalem vrh svake radosti svoje!

⁷ O ARGLWYDD, dal yn erbyn pobl Edom ddydd gofid Jerwsalem, am iddynt ddweud, "I lawr � hi, i lawr � hi hyd at ei sylfeini."

⁷Ne zaboravi, Jahve, sinovima Edoma kako su u dan kobni Jeruzalemov vikali oni: "Rušite! Srušite ga do temelja!"

⁸ O ferch Babilon, a ddistrywir, gwyn ei fyd y sawl sy'n talu'n �l i ti am y cyfan a wnaethost i ni.

⁸Kćeri babilonska, pustošiteljice, blažen koji ti vrati milo za drago za sva zla što si nam ih nanijela!

⁹ Gwyn ei fyd y sawl sy'n cipio dy blant ac yn eu dryllio yn erbyn y graig.

⁹Blažen koji zgrabi i smrska o stijenu tvoju dojenčad!