1Ziet, dat alles heeft mijn oog gezien, mijn oor gehoord en verstaan.
1Glejte, to vse je videlo moje oko, slišalo je moje uho in je razumelo.
2Gelijk gijlieden het weet, weet ik het ook; ik zwicht niet voor u.
2Kolikor vi veste, vem tudi jaz, nisem nižji od vas.
3Maar ik zal tot den Almachtige spreken, en ben belust mij te verdedigen voor God.
3Toda jaz hočem govoriti k Vsegamogočnemu, želja mi je, predložiti pravdo svojo Bogu mogočnemu.
4Want gewisselijk, gij zijt leugenstoffeerders; gij allen zijt nietige medicijnmeesters.
4Saj vi ste kovači laži, ničevi zdravniki vi vsi!
5Och, of gij gans stilzweegt! Dat zou ulieden voor wijsheid wezen.
5Da bi vendar docela molčali, ker štelo bi se vam v modrost!
6Hoort toch mijn verdediging, en merkt op de twistingen mijner lippen.
6Čujte, prosim, pravičenje moje in poslušajte dokaze mojih ustnic!
7Zult gij voor God onrecht spreken, en zult gij voor Hem bedriegerij spreken?
7Boste li mogočnemu Bogu v prid govorili krivično, njemu na ljubav govorili prevaro?
8Zult gij Zijn aangezicht aannemen? Zult gij voor God twisten?
8Boste se li potegovali za Njegovo stran? ali pa hočete biti pravdniki Bogu mogočnemu?
9Zal het goed zijn, als Hij u zal onderzoeken? Zult gij met Hem spotten, gelijk men met een mens spot?
9Dobro li bo, če vas preišče? ali pa ga morete prekaniti, kakor se človek prekani?
10Hij zal u gewisselijk bestraffen, zo gij in het verborgene het aangezicht aanneemt.
10Gotovo vas bo kaznoval, ako postopate pristransko na skrivnem!
11Zal u niet Zijn hoogheid verschrikken, en Zijn vreze over u vallen?
11Ne spravi li vas njegova visokost v trepet in strah njegov ne prešine li vas?
12Uw gedachtenissen zijn gelijk as, uw hoogten als hoogten van leem.
12Vaši modri izreki so prislovice iz pepela, vaši zagovori so okopi iz blata.
13Houdt stil van mij, opdat ik spreke, en er ga over mij, wat het zij.
13Molčíte, pustíte mi, da jaz govorim, pridi name karkoli!
14Waarom zou ik mijn vlees in mijn tanden nemen, en mijn ziel in mijn hand stellen?
14Čemu naj vzamem meso svoje med zobe in nevarnosti izpostavim življenje svoje?
15Ziet, zo Hij mij doodde, zou ik niet hopen? Evenwel zal ik mijn wegen voor Zijn aangezicht verdedigen.
15Glej, čeprav me usmrti, čakal Ga bom; samo poti svoje bom zagovarjal Njemu v obraz.
16Ook zal Hij mij tot zaligheid zijn; maar een huichelaar zal voor Zijn aangezicht niet komen.
16Tudi to mi bo služilo v rešenje, da ne sme bogapozabnik stopiti pred Njega.
17Hoort naarstiglijk mijn rede, en mijn aanwijzing met uw oren.
17Čujte, čujte govor moj, in moje izrecilo pridi v ušesa vaša!
18Ziet nu, ik heb het recht ordentelijk gesteld; ik weet, dat ik rechtvaardig zal verklaard worden.
18Glejte vendar, pripravil sem pravdo svojo, vem, da se mi prizna pravičnost.
19Wie is hij, die met mij twist? Wanneer ik nu zweeg, zo zou ik den geest geven.
19Kdo je, ki se more z menoj prepirati? Kajti potem hočem molčati in preminiti.
20Alleenlijk doe twee dingen niet met mij; dan zal ik mij van Uw aangezicht niet verbergen.
20Samo dvojega mi ne stóri, tedaj se ne bom skrival obličju Tvojemu.
21Doe Uw hand verre van op mij, en Uw verschrikking make mij niet verbaasd.
21Odtegni od mene roko svojo, in strah tvoj me ne plaši!
22Roep dan, en ik zal antwoorden; of ik zal spreken, en geef mij antwoord.
22Potem kliči, in odgovorim, ali jaz bom govoril, in ti mi odgovarjaj!
23Hoeveel misdaden en zonden heb ik? Maak mijn overtreding en mijn zonden mij bekend.
23Koliko je mojih krivic in grehov? pokaži mi prestopek moj in greh moj!
24Waarom verbergt Gij Uw aangezicht, en houdt mij voor Uw vijand?
24Zakaj skrivaš obličje svoje in me šteješ za sovražnika sebi?
25Zult Gij een gedreven blad verbrijzelen, en zult Gij een drogen stoppel vervolgen?
25Hočeš li plašiti list, ki ga že veter odnaša, in preganjati suho strn?
26Want Gij schrijft tegen mij bittere dingen; en Gij doet mij erven de misdaden mijner jonkheid.
26Kajti prisojaš mi mnoge bridkosti in v dedino mi daješ grehe moje mladosti.
27Gij legt ook mijn voeten in den stok, en neemt waar al mijn paden; Gij drukt U in de wortelen mijner voeten,
27Noge mi devaš v klado in paziš na vse steze moje, zaznamljaš mojih nog stopinje,dasi razpadam kakor črvojedina, kakor obleka, ki jo je razjedel molj.
28En hij veroudert als een verrotting, als een kleed, dat de mot opeet.
28dasi razpadam kakor črvojedina, kakor obleka, ki jo je razjedel molj.