Korean

Slovenian

Ecclesiastes

1

1다윗의 아들 예루살렘 왕 전도자의 말씀이라
1Besede Propovednika, sinu Davidovega, kralja v Jeruzalemu.
2전도자가 가로되 헛되고 헛되며 헛되고 헛되니 모든 것이 헛되도다
2Ničemurnost nečimurna! pravi Propovednik; ničemurnost ničemurna, vse je ničemurno!
3사람이 해 아래서 수고하는 모든 수고가 자기에게 무엇이 유익한고
3Kaj ima dobička človek od vsega truda svojega, s katerim se trudi pod solncem?
4한 세대는 가고 한 세대는 오되 땅은 영원히 있도다
4Rod mineva, rod prihaja, a zemlja vedno ostaja.
5해는 떴다가 지며 그 떴던 곳으로 빨리 돌아가고
5In solnce vzhaja in solnce zahaja in hiti k mestu svojemu, odkoder izhaja.
6바람은 남으로 불다가 북으로 돌이키며 이리 돌며 저리 돌아 불던 곳으로 돌아가고
6Veter gre proti poldnevu in se obrača proti polnoči in kroži in kroži, in krožitve svoje vedno ponavlja veter.
7모든 강물은 다 바다로 흐르되 바다를 채우지 못하며 어느 곳으로 흐르든지 그리로 연하여 흐르느니라
7Vse reke teko v morje, in morje se ne prepolni; v kraj, kamor teko reke, tja vedno in vedno teko.
8만물의 피곤함을 사람이 말로 다 할 수 없나니 눈은 보아도 족함이 없고 귀는 들어도 차지 아니하는도다
8Vse stvari so trudapolne: človek ne more tega dopovedati; oko se ne nasiti gledanja, ne uho poslušanja.
9이미 있던 것이 후에 다시 있겠고 이미 한 일을 후에 다시 할지라 해 아래는 새 것이 없나니
9Kar je bilo, bode zopet, in kar se je storilo, se bo zopet storilo, in nič novega ni pod solncem.
10무엇을 가리켜 이르기를 보라 이것이 새 것이라 할 것이 있으랴 오래 전 세대에도 이미 있었느니라
10Je li kaj, o čemer pravijo: Glej, to je novo? Zdavnaj je že bilo v vekih, ki so bili pred nami.
11이전 세대를 기억함이 없으니 장래 세대도 그 후 세대가 기억함이 없으리라
11Ni spomina prejšnjih rodov, in prihodnjim, ki še bodo, tudi ne bo spomina pri tistih, ki pozneje nastanejo.
12나 전도자는 예루살렘에서 이스라엘 왕이 되어
12Jaz, Propovednik, sem bil kralj nad Izraelom v Jeruzalemu.
13마음을 다하며 지혜를 써서 하늘 아래서 행하는 모든 일을 궁구하며 살핀즉 이는 괴로운 것이니 하나님이 인생들에게 주사 수고하게 하신 것이라
13In obrnil sem srce svoje v to, da bi z modrostjo preiskoval in zasledoval vse, kar se godi pod nebom: težko opravilo, ki ga je naložil Bog sinom človeškim, da se ž njim ukvarjajo.
14내가 해 아래서 행하는 모든 일을 본즉 다 헛되어 바람을 잡으려는 것이로다
14Videl sem vse dejanje, ki se godi pod solncem, in glej, vse je ničemurnost in lovljenje vetra.
15구부러진 것을 곧게 할 수 없고 이지러진 것을 셀 수 없도다
15Kar je krivo, se ne more zravnati, in česar ni, se ne more šteti.
16내가 마음 가운데 말하여 이르기를 내가 큰 지혜를 많이 얻었으므로 나보다 먼저 예루살렘에 있던 자보다 낫다 하였나니 곧 내 마음이 지혜와 지식을 많이 만나 보았음이로다
16Govoril sem v srcu svojem in rekel: Glej, dobil sem veliko modrost in prekosil vse, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu, in srce moje je videlo obilost modrosti in spoznanja.
17내가 다시 지혜를 알고자 하며 미친 것과 미련한 것을 알고자 하여 마음을 썼으나 이것도 바람을 잡으려는 것인 줄을 깨달았도다
17In obrnil sem srce svoje v to, da spoznam modrost in da spoznam nespamet in neumnost: spoznal sem, da je tudi to lovljenje vetra.Zakaj pri mnogi modrosti je mnogo nejevolje, in kdor množi znanje, množi bolečino.
18지혜가 많으면 번뇌도 많으니 지식을 더하는 자는 근심을 더하느니라
18Zakaj pri mnogi modrosti je mnogo nejevolje, in kdor množi znanje, množi bolečino.