1(다윗의 시. 영장으로 한 노래) 여호와여, 주께서 나를 감찰하시고 아셨나이다
1{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} GOSPOD, preiskal si me in me poznaš!
2주께서 나의 앉고 일어섬을 아시며 멀리서도 나의 생각을 통촉하시오며
2Ti poznaš sedenje moje in vstajanje moje, mišljenje moje umeš oddaleč.
3나의 길과 눕는 것을 감찰하시며 나의 모든 행위를 익히 아시오니
3Hojo mojo in ležo mojo zasleduješ in znana so ti vsa pota moja.
4여호와여, 내 혀의 말을 알지 못하시는 것이 하나도 없으시니이다
4Ko ni še beseda na jeziku mojem, glej, GOSPOD, jo poznaš docela.
5주께서 나의 전후를 두르시며 내게 안수하셨나이다
5Zadaj in spredaj me obdajaš in name pokladaš roko svojo.
6이 지식이 내게 너무 기이하니 높아서 내가 능히 미치지 못하나이다
6Taka vednost je prečudovita zame, visoka je, ne morem je doseči.
7내가 주의 신을 떠나 어디로 가며 주의 앞에서 어디로 피하리이까
7Kam naj grem pred duhom tvojim, ali kam naj bežim pred tvojim obličjem?
8내가 하늘에 올라갈지라도 거기 계시며 음부에 내 자리를 펼지라도 거기 계시니이다
8Ko bi stopil na nebesa, tam si ti, ali bi ležišče si izbral v kraju mrtvih, tudi ondi si.
9내가 새벽 날개를 치며 바다 끝에 가서 거할지라도
9Ko bi si vzel zarje peruti in odletel prebivat ob najzadnjem kraju morja,
10곧 거기서도 주의 손이 나를 인도하시며 주의 오른손이 나를 붙드시리이다
10tudi tja bi me spremljala roka tvoja in zgrabila bi me desnica tvoja.
11내가 혹시 말하기를 흑암이 정녕 나를 덮고 나를 두른 빛은 밤이 되리라 할지라도
11Ko bi pa rekel: Teme me bodo vsaj pokrile in svetloba okoli mene postane naj noč –
12주에게서는 흑암이 숨기지 못하며 밤이 낮과 같이 비취나니 주에게는 흑암과 빛이 일반이니이다
12tudi teme ti ne morejo ničesar omračiti, noč ti je svetla kakor dan, temina ti je kakor noč.
13주께서 내 장부를 지으시며 나의 모태에서 나를 조직하셨나이다
13Zakaj ti si imel v lasti ledice moje, stkal si me v telesu matere moje.
14내가 주께 감사하옴은 나를 지으심이 신묘막측하심이라 주의 행사가 기이함을 내 영혼이 잘 아나이다
14Hvalim te, da sem storjen na strašen, čudovit način; čudovita so dela tvoja, predobro to pozna duša moja.
15내가 은밀한 데서 지음을 받고 땅의 깊은 곳에서 기이하게 지음을 받은 때에 나의 형체가 주의 앞에 숨기우지 못하였나이다
15Ni ti bilo skrito okostje moje, ko sem bil ustvarjen na skrivnem, umetno narejen, kakor v zemlje globočinah.
16내 형질이 이루기 전에 주의 눈이 보셨으며 나를 위하여 정한 날이 하나도 되기 전에 주의 책에 다 기록이 되었나이다
16Zarodek moj so videle tvoje oči, in v knjigo tvojo je bilo vpisano vse to; dnevi so mi bili določeni, ko še eden njih ni bil napočil.
17하나님이여, 주의 생각이 내게 어찌 그리 보배로우신지요 그 수가 어찌 그리 많은지요
17Zatorej kako so mi dražestne misli tvoje, o Bog mogočni, kako ogromna so njih števila!
18내가 세려고 할지라도 그 수가 모래보다 많도소이다 내가 깰 때에도 오히려 주와 함께 있나이다
18Hotel bi jih našteti, a več jih je od peska; kadar se zdramim, sem z mislimi še pri tebi.
19하나님이여, 주께서 정녕히 악인을 죽이시리이다 피흘리기를 즐기는 자들아 나를 떠날지어다
19O da bi pokončal, o Bog, brezbožnika! In vi, možje krvoločni: Poberite se izpred mene!
20저희가 주를 대하여 악하게 말하며 주의 원수들이 헛되이 주의 이름을 칭하나이다
20Kajti zoper tebe govoré pregrešno, tvoje ime rabijo za laž tvoji sovražniki.
21여호와여, 내가 주를 미워하는 자를 미워하지 아니하오며 주를 치러 일어나는 자를 한하지 아니하나이까
21Ali naj bi ne sovražil, o GOSPOD, sovražilcev tvojih, ali naj mi ne mrzé, ki se vzpenjajo zoper tebe?
22내가 저희를 심히 미워하니 저희는 나의 원수니이다
22S skrajnim sovraštvom jih sovražim, za neprijatelje so meni.
23하나님이여, 나를 살피사 내 마음을 아시며 나를 시험하사 내 뜻을 아옵소서
23Preiskuj me, Bog mogočni, in spoznaj srce moje, izkusi me in spoznaj misli moje,in glej, hodim li po potu, ki pelje v trpljenje, in vodi me po večnem potu.
24내게 무슨 악한 행위가 있나 보시고 나를 영원한 길로 인도하소서
24in glej, hodim li po potu, ki pelje v trpljenje, in vodi me po večnem potu.