Portuguese: Almeida Atualizada

Slovenian

Ecclesiastes

1

1Palavras do pregador, filho de Davi, rei em Jerusalém.
1Besede Propovednika, sinu Davidovega, kralja v Jeruzalemu.
2Vaidade de vaidades, diz o pregador; vaidade de vaidades, tudo é vaidade.
2Ničemurnost nečimurna! pravi Propovednik; ničemurnost ničemurna, vse je ničemurno!
3Que proveito tem o homem, de todo o seu trabalho, com que se afadiga debaixo do sol?
3Kaj ima dobička človek od vsega truda svojega, s katerim se trudi pod solncem?
4Uma geração vai-se, e outra geração vem, mas a terra permanece para sempre.
4Rod mineva, rod prihaja, a zemlja vedno ostaja.
5O sol nasce, e o sol se põe, e corre de volta ao seu lugar donde nasce.
5In solnce vzhaja in solnce zahaja in hiti k mestu svojemu, odkoder izhaja.
6O vento vai para o sul, e faz o seu giro vai para o norte; volve-se e revolve-se na sua carreira, e retoma os seus circuitos.
6Veter gre proti poldnevu in se obrača proti polnoči in kroži in kroži, in krožitve svoje vedno ponavlja veter.
7Todos os ribeiros vão para o mar, e contudo o mar não se enche; ao lugar para onde os rios correm, para ali continuam a correr.
7Vse reke teko v morje, in morje se ne prepolni; v kraj, kamor teko reke, tja vedno in vedno teko.
8Todas as coisas estão cheias de cansaço; ninguém o pode exprimir: os olhos não se fartam de ver, nem os ouvidos se enchem de ouvir.
8Vse stvari so trudapolne: človek ne more tega dopovedati; oko se ne nasiti gledanja, ne uho poslušanja.
9O que tem sido, isso é o que há de ser; e o que se tem feito, isso se tornará a fazer; nada há que seja novo debaixo do sol.
9Kar je bilo, bode zopet, in kar se je storilo, se bo zopet storilo, in nič novega ni pod solncem.
10Há alguma coisa de que se possa dizer: Voê, isto é novo? ela já existiu nos séculos que foram antes de nós.
10Je li kaj, o čemer pravijo: Glej, to je novo? Zdavnaj je že bilo v vekih, ki so bili pred nami.
11Já não há lembrança das gerações passadas; nem das gerações futuras haverá lembrança entre os que virão depois delas.
11Ni spomina prejšnjih rodov, in prihodnjim, ki še bodo, tudi ne bo spomina pri tistih, ki pozneje nastanejo.
12Eu, o pregador, fui rei sobre Israel em Jerusalém.
12Jaz, Propovednik, sem bil kralj nad Izraelom v Jeruzalemu.
13E apliquei o meu coração a inquirir e a investigar com sabedoria a respeito de tudo quanto se faz debaixo do céu; essa enfadonha ocupação deu Deus aos filhos dos homens para nela se exercitarem.
13In obrnil sem srce svoje v to, da bi z modrostjo preiskoval in zasledoval vse, kar se godi pod nebom: težko opravilo, ki ga je naložil Bog sinom človeškim, da se ž njim ukvarjajo.
14Atentei para todas as obras que se e fazem debaixo do sol; e eis que tudo era vaidade e desejo vão.
14Videl sem vse dejanje, ki se godi pod solncem, in glej, vse je ničemurnost in lovljenje vetra.
15O que é torto não se pode endireitar; o que falta não se pode enumerar.
15Kar je krivo, se ne more zravnati, in česar ni, se ne more šteti.
16Falei comigo mesmo, dizendo: Eis que eu me engrandeci, e sobrepujei em sabedoria a todos os que houve antes de mim em Jerusalém; na verdade, tenho tido larga experiência da sabedoria e do conhecimento.
16Govoril sem v srcu svojem in rekel: Glej, dobil sem veliko modrost in prekosil vse, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu, in srce moje je videlo obilost modrosti in spoznanja.
17E apliquei o coração a conhecer a sabedoria e a conhecer os desvarios e as loucuras; e vim a saber que também isso era desejo vao.
17In obrnil sem srce svoje v to, da spoznam modrost in da spoznam nespamet in neumnost: spoznal sem, da je tudi to lovljenje vetra.Zakaj pri mnogi modrosti je mnogo nejevolje, in kdor množi znanje, množi bolečino.
18Porque na muita sabedoria há muito enfado; e o que aumenta o conhecimento aumenta a tristeza.
18Zakaj pri mnogi modrosti je mnogo nejevolje, in kdor množi znanje, množi bolečino.