Portuguese: Almeida Atualizada

Slovenian

Job

31

1Fiz pacto com os meus olhos; como, pois, os fixaria numa virgem?
1Zavezo sem sklenil s svojimi očmi, in kako bi se bil smel ozirati po devici?
2Pois que porção teria eu de Deus lá de cima, e que herança do Todo-Poderoso lá do alto?
2A kaj mi je delež Božji odzgoraj in dediščina Vsemogočnega iz visokosti?
3Não é a destruição para o perverso, e o desastre para os obradores da iniqüidade?
3Ni li poguba nepravičniku in nesreča njim, ki delajo krivico?
4Não vê ele os meus caminhos, e não conta todos os meus passos?
4Ne vidi li On potov mojih in ne šteje li vseh korakov mojih?
5Se eu tenho andado com falsidade, e se o meu pé se tem apressado após o engano
5Ako sem se pečal z ničemurnostjo in je noga moja hitela v prevaro
6(pese-me Deus em balanças fiéis, e conheça a minha integridade);
6(naj me pretehta na tehtnici pravičnosti, in spozna Bog brezmadežnost mojo!),
7se os meus passos se têm desviado do caminho, e se o meu coraçao tem seguido os meus olhos, e se qualquer mancha se tem pegado �s minhas mãos;
7ako je krenil korak moj s prave poti in mi je srce hodilo za očmi mojimi in se je madež prijel mojih rok:
8então semeie eu e outro coma, e seja arrancado o produto do meu campo.
8sejem naj, a drug uživaj, in kar sem zasadil, naj se s korenino izdere!
9Se o meu coração se deixou seduzir por causa duma mulher, ou se eu tenho armado traição � porta do meu próximo,
9Ako mi je znorelo srce za katero ženo in sem prežal pri vratih bližnjega svojega:
10então moa minha mulher para outro, e outros se encurvem sobre ela.
10naj žena moja melje drugemu in drugi naj se nadnjo sklanjajo!
11Pois isso seria um crime infame; sim, isso seria uma iniqüidade para ser punida pelos juízes;
11Kajti to je ostudnost, to je pregreha, ki jo morajo kaznovati sodniki.
12porque seria fogo que consome até Abadom, e desarraigaria toda a minha renda.
12Kajti to je ogenj, ki požira do pogubljenja in ki bi s korenom izdrl vse, kar sem pridelal.
13Se desprezei o direito do meu servo ou da minha serva, quando eles pleitearam comigo,
13Ako nisem spoštoval pravice hlapca svojega in dekle svoje, ko sta se prepirala z menoj:
14então que faria eu quando Deus se levantasse? E quando ele me viesse inquirir, que lhe responderia?
14kaj si počnem, če vstane Bog mogočni, in ko bo preiskoval, kaj mu odgovorim?
15Aquele que me formou no ventre não o fez também a meu servo? E não foi um que nos plasmou na madre?
15Ni li tudi njega Stvarnik moj naredil v materinem telesu, in ni li eden naju pripravil v materini otrobi?
16Se tenho negado aos pobres o que desejavam, ou feito desfalecer os olhos da viúva,
16Ako sem ubožcem odrekel, kar so želeli, in povzročil, da so vdovine oči medlele,
17ou se tenho comido sozinho o meu bocado, e não tem comido dele o órfão também
17ali če sem jedel grižljaj svoj sam in ni tudi jedla od njega sirota
18(pois desde a minha mocidade o órfão cresceu comigo como com seu pai, e a viúva, tenho-a guiado desde o ventre de minha mãe);
18(pač od mladosti moje je rasla pri meni kakor pri očetu in od materinega telesa sem bil vdovi vodnik);
19se tenho visto alguém perecer por falta de roupa, ou o necessitado não ter com que se cobrir;
19ako sem koga videl blizu pogina, ker ni imel oblačila, in potrebnega brez odeje,
20se os seus lombos não me abençoaram, se ele não se aquentava com os velos dos meus cordeiros;
20in če me ni blagoslavljalo ledje njegovo in če se z volno mojih ovac ni ogreval,
21se levantei a minha mão contra o órfao, porque na porta via a minha ajuda;
21ako sem vihtel roko proti siroti, ker sem videl, da mi je pomoč med vrati:
22então caia do ombro a minha espádua, e separe-se o meu braço da sua juntura.
22odpadi mi pleče od lopatice svoje in rama moja se odlomi od njene cevi!
23Pois a calamidade vinda de Deus seria para mim um horror, e eu não poderia suportar a sua majestade.
23Zakaj pogubljenje od Boga mogočnega mi je bilo v strah in vpričo Njegove vzvišenosti nisem mogel ničesar.
24Se do ouro fiz a minha esperança, ou disse ao ouro fino: Tu és a minha confiança;
24Ako sem postavil zlato za nado svojo in čistemu zlatu rekel: Upanje moje!
25se me regozijei por ser grande a minha riqueza, e por ter a minha mão alcança o muito;
25ako sem se veselil, da mi je bilo imetja veliko ter da je moja roka mnogo pridobila;
26se olhei para o sol, quando resplandecia, ou para a lua, quando ela caminhava em esplendor,
26ako sem gledal solnce, kako je sijalo, in v diki plavajoči mesec,
27e o meu coração se deixou enganar em oculto, e a minha boca beijou a minha mão;
27in srce mi je bilo skrivaj omamljeno, da sem njima v čast poljubljal roko svojo:
28isso também seria uma iniqüidade para ser punida pelos juízes; pois assim teria negado a Deus que está lá em cima.
28tudi to bi bila pregreha, kazni vredna pred sodniki, ker bi bil zatajil Boga mogočnega, ki je gori!
29Se me regozijei com a ruína do que me tem ódio, e se exultei quando o mal lhe sobreveio
29Ako sem se veselil nesreče sovražilca svojega in se vzradoval, ko ga je zadelo zlo
30(mas eu não deixei pecar a minha boca, pedindo com imprecação a sua morte);
30(a nikoli nisem dopustil grlu svojemu grešiti, da bi bil s kletvijo zahteval smrt njegovo!),
31se as pessoas da minha tenda não disseram: Quem há que não se tenha saciado com carne provida por ele?
31ako niso rekali šatora mojega ljudje: Kdo bi se ne bil nasitil mesa njegove živine?
32O estrangeiro não passava a noite na rua; mas eu abria as minhas portas ao viandante;
32na ulicah ni bilo treba prenočevati tujcu, duri svoje sem odprl popotniku –
33se, como Adão, encobri as minhas transgressões, ocultando a minha iniqüidade no meu seio,
33ako sem, kakor Adam, prikrival prestopke svoje, skrivaje v nedrijih krivdo svojo,
34porque tinha medo da grande multidão, e o desprezo das famílias me aterrorizava, de modo que me calei, e não saí da porta...
34ker sem se bal velike množice in me je strašilo zaničevanje rodovin, tako da sem molčal in nisem stopil ven iz duri...
35Ah! quem me dera um que me ouvisse! Eis a minha defesa, que me responda o Todo-Poderoso! Oxalá tivesse eu a acusação escrita pelo meu adversário!
35O da bi imel koga, ki bi me poslušal! (tu je moj podpis, Vsemogočni naj mi odgovori!) in da bi imel tožbenico, ki jo je pisal nasprotnik moj!
36Por certo eu a levaria sobre o ombro, sobre mim a ataria como coroa.
36Res, na rami svoji bi jo nosil in si jo navezal kakor venec!
37Eu lhe daria conta dos meus passos; como príncipe me chegaria a ele
37Korakov svojih število bi mu naznanil, pristopil bi k njemu kakor knez.
38Se a minha terra clamar contra mim, e se os seus sulcos juntamente chorarem;
38Ako vpije nad menoj njiva moja in brazde njene vse vkup jokajo;
39se comi os seus frutos sem dinheiro, ou se fiz que morressem os seus donos;
39ako sem užival njen pridelek, ne da bi bil plačal, in sem provzročil, da je njen posestnik izdahnil:tedaj mi rasti osatje namesto pšenice in namesto ječmena grd plevel! Konec je besedam Jobovim.
40por trigo me produza cardos, e por cevada joio. Acabaram-se as palavras de Jó.
40tedaj mi rasti osatje namesto pšenice in namesto ječmena grd plevel! Konec je besedam Jobovim.