1Prosseguiu Eliú, dizendo:
1Še izpregovori Elihu in reče:
2Ouvi, vós, sábios, as minhas palavras; e vós, entendidos, inclinai os ouvidos para mim.
2Poslušajte, modrijani, besede moje, in veščaki, naklonite mi posluh!
3Pois o ouvido prova as palavras, como o paladar experimenta a comida.
3Kajti uho presoja besede kakor grlo okus jedi.
4O que é direito escolhamos para nós; e conheçamos entre nós o que é bom.
4Izvolímo zase, kar je prav, spoznajmo med seboj, kar je dobro!
5Pois Jó disse: Sou justo, e Deus tirou-me o direito.
5Kajti Job je rekel: „Pravičen sem, in Bog mogočni mi je vzel pravico mojo.
6Apesar do meu direito, sou considerado mentiroso; a minha ferida é incurável, embora eu esteja sem transgressão.
6Vkljub svoji pravici veljam za lažnika; rana moja je nezaceljiva, dasi sem brez prestopka.“
7Que homem há como Jó, que bebe o escárnio como água,
7Kje je mož kakor Job, ki pije roganje kakor vodo
8que anda na companhia dos malfeitores, e caminha com homens ímpios?
8in s hudodelniki hodi v družbi in občuje z brezbožnimi ljudmi?
9Porque disse: De nada aproveita ao homem o comprazer-se em Deus.
9Zakaj dejal je: Nič ne hasni možu, če rad občuje z Bogom!
10Pelo que ouvi-me, vós homens de entendimento: longe de Deus o praticar a maldade, e do Todo-Poderoso o cometer a iniqüidade!
10Zato me poslušajte, možje razumni! Daleč bodi krivičnost od Boga silnega in od Vsemogočnega nepravičnost!
11Pois, segundo a obra do homem, ele lhe retribui, e faz a cada um segundo o seu caminho.
11Toda dejanje človekovo mu povrača in dela, da se mu godi po tem, kakor je živel.
12Na verdade, Deus não procederá impiamente, nem o Todo-Poderoso perverterá o juízo.
12Da zares, Bog mogočni ne ravna krivično in Vsemogočni ne skrivi pravice.
13Quem lhe entregou o governo da terra? E quem lhe deu autoridade sobre o mundo todo?
13Kdo mu je poveril zemljo? in kdo je postavil ves zemeljski krog?
14Se ele retirasse para si o seu espírito, e recolhesse para si o seu fôlego,
14Ako bi srce obrnil le na sebe, duha svojega in svoj dih potegnil nase,
15toda a carne juntamente expiraria, e o homem voltaria para o pó.
15vse meso bi hkratu pomrlo in človek bi se povrnil v prah.
16Se, pois, há em ti entendimento, ouve isto, inclina os ouvidos �s palavras que profiro.
16Ako si torej pameten, poslušaj to, čuj besed mojih glas!
17Acaso quem odeia o direito governará? Quererás tu condenar aquele que é justo e poderoso?
17More li tudi vladati, kdor sovraži pravico? ali hočeš obsoditi Njega, ki je pravičen in mogočen?
18aquele que diz a um rei: ó vil? e aos príncipes: ó ímpios?
18Sme se li reči kralju: Belijal! plemenitnikom: Brezbožniki!?
19que não faz acepção das pessoas de príncipes, nem estima o rico mais do que o pobre; porque todos são obra de suas mãos?
19Koliko manj Njemu, ki se ne ozira na veljavo knezov in bogatina ne ceni više nego siromaka! Kajti vsi so rok Njegovih delo.
20Eles num momento morrem; e � meia-noite os povos são perturbados, e passam, e os poderosos são levados não por mão humana.
20V trenotku umirajo, kar sredi noči se pretrese ljudstvo in premine, in mogočne odpravljajo brez roke človeške.
21Porque os seus olhos estão sobre os caminhos de cada um, e ele vê todos os seus passos.
21Kajti oči Njegove so obrnjene na poti človekove in vidi vse korake njegove.
22Não há escuridão nem densas trevas, onde se escondam os obradores da iniqüidade.
22Ni teme, ni smrtne sence, da bi se v njej skrili, ki delajo krivico.
23Porque Deus não precisa observar por muito tempo o homem para que este compareça perante ele em juízo.
23Ker ni Mu treba dolgo opazovati človeka, da bi prišel pred Boga mogočnega na sodbo.
24Ele quebranta os fortes, sem inquiriçao, e põe outros em lugar deles.
24On pokončava mogočneže brez preiskovanja in stavi druge na njih mesto.
25Pois conhecendo ele as suas obras, de noite os transtorna, e ficam esmagados.
25Tako pozna njih dejanja, in podere jih po noči, da so strti.
26Ele os fere como ímpios, � vista dos circunstantes;
26Tepe jih kakor hudodelnike na očitnem mestu,
27porquanto se desviaram dele, e não quiseram compreender nenhum de seus caminhos,
27zato ker so vstran stopili, ne hoteč hoditi za Njim, in se niso menili za nobenega potov Njegovih
28de sorte que o clamor do pobre subisse até ele, e que ouvisse o clamor dos aflitos.
28in so storili, da je k Njemu doletelo vpitje ubožcev, da je slišal trpinov krik.
29Se ele dá tranqüilidade, quem então o condenará? Se ele encobrir o rosto, quem então o poderá contemplar, quer seja uma nação, quer seja um homem só?
29Ko On dodeli mir, kdo obsodi? in skriva li obličje svoje, kdo Ga more videti? Bodisi narod ali poedinec, vse enako vodi,
30para que o ímpio não reine, e não haja quem iluda o povo.
30da ne bi vladal človek bogapozabni, da nihče ne bo v zanko ljudstvu.
31Pois, quem jamais disse a Deus: Sofri, ainda que não pequei;
31Kajti rekel li je Job Bogu mogočnemu: „Trpim kazen, ne bom več napačno delal.
32o que não vejo, ensina-me tu; se fiz alguma maldade, nunca mais a hei de fazer?
32Česar ne vidim, pokaži mi ti; ako sem krivico storil, ne storim je več“?
33Será a sua recompensa como queres, para que a recuses? Pois tu tens que fazer a escolha, e não eu; portanto fala o que sabes.
33Mar naj povrača po tvoji misli? Saj si zavrgel plačilo Njegovo; zato moraš voliti ti, in ne jaz. Govóri torej, kar veš!
34Os homens de entendimento dir-me-ão, e o varão sábio, que me ouvir:
34Možje razumni mi poreko in moder mož, ki me čuje:
35Jó fala sem conhecimento, e �s suas palavras falta sabedoria.
35Job ne govori s spoznanjem in besede njegove so brez razsodnosti.
36Oxalá que Jó fosse provado até o fim; porque responde como os iníquos.
36Ah, da bi bil Job zopet in zopet izkušan zaradi svojih odgovorov po načinu krivičnikov!Zakaj grehu svojemu še prideva prestopek, ploska med nami zasmehljivo z rokami in množi besede zoper Boga mogočnega.
37Porque ao seu pecado acrescenta a rebelião; entre nós bate as palmas, e multiplica contra Deus as suas palavras.
37Zakaj grehu svojemu še prideva prestopek, ploska med nami zasmehljivo z rokami in množi besede zoper Boga mogočnega.