Portuguese: Almeida Atualizada

Slovenian

Job

4

1Então respondeu Elifaz, o temanita, e disse:
1In odgovori Elifaz Temančan in reče:
2Se alguém intentar falar-te, enfadarte-ás? Mas quem poderá conter as palavras?
2Če poskusimo govoriti s teboj, morda ti bo nadležno? Ali kdo se more zdržati govora?
3Eis que tens ensinado a muitos, e tens fortalecido as mãos fracas.
3Glej, mnoge si učil in trudne roke si krepčal.
4As tuas palavras têm sustentado aos que cambaleavam, e os joelhos desfalecentes tens fortalecido.
4Besede tvoje so bodrile omahujoče, in šibeča se kolena si utrjeval.
5Mas agora que se trata de ti, te enfadas; e, tocando-te a ti, te desanimas.
5A ker je sedaj nad tebe prišlo, ti je bridko, in ker je tebe zadelo, si se prestrašil.
6Porventura não está a tua confiança no teu temor de Deus, e a tua esperança na integridade dos teus caminhos?
6Ni li tvoja bogaboječnost upanje tvoje in popolnost potov tvojih nada tvoja?
7Lembra-te agora disto: qual o inocente que jamais pereceu? E onde foram os retos destruídos?
7Spomni se, prosim te, kdo je kdaj poginil nedolžen, kje so zatrli poštenjake?
8Conforme tenho visto, os que lavram iniquidade e semeiam o mal segam o mesmo.
8Kolikor sem videl jaz: tisti, ki orjejo krivico in sejejo nesrečo, jo tudi žanjejo.
9Pelo sopro de Deus perecem, e pela rajada da sua ira são consumidos.
9Od diha Božjega ginejo, in sapa jeze njegove jih pokončava.
10Cessa o rugido do leão, e a voz do leão feroz; os dentes dos leõezinhos se quebram.
10Rjovenje leva, glas ljutega leva utihne, in zobje levičevi bodo strti;
11Perece o leão velho por falta de presa, e os filhotes da leoa andam dispersos.
11krepek lev pogine, ker nima plena, in levinjina mladina se mora razkropiti.
12Ora, uma palavra se me disse em segredo, e os meus ouvidos perceberam um sussurro dela.
12In mene je skrivoma došla beseda, uho moje je ujelo njeno šepetanje;
13Entre pensamentos nascidos de visões noturnas, quando cai sobre os homens o sono profundo,
13v premišljevanju, ki ga sprožijo nočne prikazni, ko trdno spanje objema ljudi:
14sobrevieram-me o espanto e o tremor, que fizeram estremecer todos os meus ossos.
14strah me je obšel in trepet, in vse kosti moje so se pretresle;
15Então um espírito passou por diante de mim; arrepiaram-se os cabelos do meu corpo.
15kajti duh je šel mimo mene – vstali so pokoncu lasje telesa mojega.
16Parou ele, mas não pude discernir a sua aparencia; um vulto estava diante dos meus olhos; houve silêncio, então ouvi uma voz que dizia:
16Ustopil se je, a nisem mu spoznal obraza, podoba mi je bila pred očmi, šepet in glas sem začul:
17Pode o homem mortal ser justo diante de Deus? Pode o varão ser puro diante do seu Criador?
17„Je li smrtnik pravičen pred Bogom ali mož čist pred Stvarnikom svojim?
18Eis que Deus não confia nos seus servos, e até a seus anjos atribui loucura;
18Glej, hlapcem svojim ne upa in angele svoje lahko okrivi zmote:
19quanto mais aos que habitam em casas de lodo, cujo fundamento está no pó, e que são esmagados pela traça!
19koliko bolj one, ki prebivajo v ilovih hišah, ki jim je podlaga v prahu, ki jih je lahko zatreti kakor molje!
20Entre a manhã e a tarde são destruidos; perecem para sempre sem que disso se faça caso.
20Od jutra do večera se stro, in preden kdo opazi, izginejo za vekomaj.Ni li tako? Ko se jim izdere vrv, ki veže njih šator telesni, umirajo, in to brez modrosti.“
21Se dentro deles é arrancada a corda da sua tenda, porventura não morrem, e isso sem atingir a sabedoria?
21Ni li tako? Ko se jim izdere vrv, ki veže njih šator telesni, umirajo, in to brez modrosti.“