Portuguese: Almeida Atualizada

Slovenian

Psalms

10

1Por que te conservas ao longe, Senhor? Por que te escondes em tempos de angústia?
1Zakaj stojiš oddaleč, o GOSPOD? Zakaj se skrivaš ob časih stiske?
2Os ímpios, na sua arrogância, perseguem furiosamente o pobre; sejam eles apanhados nas ciladas que maquinaram.
2Prevzetnost brezbožnika hudo straši ubožca. Ujamejo se naj v naklepih, katere izmišljajo.
3Pois o ímpio gloria-se do desejo do seu coração, e o que é dado � rapina despreza e maldiz o Senhor.
3Kajti brezbožnik se hvali z željami duše svoje in lakomnik se odreka GOSPODA in ga zaničuje.
4Por causa do seu orgulho, o ímpio não o busca; todos os seus pensamentos são: Não há Deus.
4Brezbožnik v napuhu obraza svojega govori: Saj ne bo kaznoval, ni Boga. To so vse misli njegove.
5Os seus caminhos são sempre prósperos; os teus juízos estão acima dele, fora da sua vista; quanto a todos os seus adversários, ele os trata com desprezo.
5Varna so pota njegova v vsakem času; previsoko so pogledu njegovemu sodbe tvoje; na svoje nasprotnike piha prezirljivo.
6Diz em seu coração: Não serei abalado; nunca me verei na adversidade.
6V srcu svojem govori: Ne ganem se, od roda do roda bodem brez nesreče.
7A sua boca está cheia de imprecações, de enganos e de opressão; debaixo da sua língua há malícia e iniqüidade.
7Kletve polna so usta njegova in zvijač in zatiranja; pod jezikom njegovim je nadloga in krivica.
8Põe-se de emboscada nas aldeias; nos lugares ocultos mata o inocente; os seus olhos estão de espreita ao desamparado.
8Poseda na preži po vaseh, v zakotju ubija nedolžnega, oči njegove prežé na onemoglega.
9Qual leão no seu covil, está ele de emboscada num lugar oculto; está de emboscada para apanhar o pobre; apanha-o, colhendo-o na sua rede.
9V skrivališču preži kakor lev v svojem brlogu, preži, da zgrabi siromaka; že ga prijema ter vleče vstran v mreži svoji.
10Abaixa-se, curva-se; assim os desamparados lhe caem nas fortes garras.
10Sključi se, potuhne se, in onemogli padajo v krepke kremplje njegove.
11Diz ele em seu coração: Deus se esqueceu; cobriu o seu rosto; nunca verá isto.
11V srcu svojem govori: Pozabil je Bog mogočni, obličje svoje skriva, nikoli ne bo videl tega.
12Levanta-te, Senhor; ó Deus, levanta a tua mão; não te esqueças dos necessitados.
12Vstani, o GOSPOD! Bog mogočni, dvigni roko svojo, ne pozabi ubogih.
13Por que blasfema de Deus o ímpio, dizendo no seu coração: Tu não inquirirás?
13Zakaj sme brezbožnik zaničevati Boga in v srcu svojem govoriti, da ne boš kaznoval?
14Tu o viste, porque atentas para o trabalho e enfado, para o tomares na tua mão; a ti o desamparado se entrega; tu és o amparo do órfão.
14Videl si to; zakaj ti gledaš nadlogo in gorje, da povrneš s svojo roko; brambi tvoji se izroča nesrečni, siroti si ti pomočnik.
15Quebra tu o braço do ímpio e malvado; esquadrinha a sua maldade, até que a descubras de todo.
15Zdróbi roko brezbožniku in hudobneža krivico kaznuj, dokler je ne najdeš več.
16O Senhor é Rei sempre e eternamente; da sua terra perecerão as nações.
16GOSPOD je Kralj vedno in vekomaj, poginili so pogani z zemlje njegove.
17Tu, Senhor, ouvirás os desejos dos mansos; confortarás o seu coração; inclinarás o teu ouvido,
17Hrepenenje krotkih si uslišal, GOSPOD: potolažiš jim srce, nagneš k njim svoje uho,da maščuje siroto in stiskanega, da ju ne straši več človek, ki je iz zemlje.
18para fazeres justiça ao órfão e ao oprimido, a fim de que o homem, que é da terra, não mais inspire terror.
18da maščuje siroto in stiskanega, da ju ne straši več človek, ki je iz zemlje.