1Junto aos rios de Babilônia, ali nos assentamos e nos pusemos a chorar, recordando-nos de Sião.
1Ob rekah babilonskih, tam smo sedevali in jokali, spominjajoč se Siona.
2Nos salgueiros que há no meio dela penduramos as nossas harpas,
2Na vrbe sredi one dežele smo obesili strune svoje.
3pois ali aqueles que nos levaram cativos nos pediam canções; e os que nos atormentavam, que os alegrássemos, dizendo: Cantai-nos um dos cânticos de Sião.
3Kajti ondi so zahtevali od nas besede pesmi tisti, ki so nas odpeljali v sužnost, in naši mučitelji so hoteli veselost: Pojte nam katero pesmi sionskih!
4Mas como entoaremos o cântico do Senhor em terra estrangeira?
4Kako naj bi peli pesem GOSPODOVO v tujcev deželi?
5Se eu me esquecer de ti, ó Jerusalém, esqueça-se a minha destra da sua destreza.
5Če pozabim tebe, Jeruzalem, pozabi naj mi desnica zmožnosti svoje!
6Apegue-se-me a língua ao céu da boca, se não me lembrar de ti, se eu não preferir Jerusalém � minha maior alegria.
6Jezik naj se mi prijemlje nébesa, ako se ne spominjam tebe, ako ne stavim Jeruzalema nad največje veselje svoje!
7Lembra-te, Senhor, contra os edomitas, do dia de Jerusalém, porque eles diziam: Arrasai-a, arrasai-a até os seus alicerces.
7Spomni se, GOSPOD, zoper Edomce dneva jeruzalemskega, ki so rekli: Razvalite, razvalite, dokler bode kaj podzidja v njem!
8Ah! filha de Babilônia, devastadora; feliz aquele que te retribuir consoante nos fizeste a nós;
8O hči babilonska, boš pokončana; blagor mu, kdor ti povrne tisto, kar si nam storila!Blagor mu, kdor zgrabi in razbije otroke tvoje ob skalo.
9feliz aquele que pegar em teus pequeninos e der com eles nas pedra.
9Blagor mu, kdor zgrabi in razbije otroke tvoje ob skalo.