1Ouve, Senhor, a justa causa; atende ao meu clamor; dá ouvidos � minha oração, que não procede de lábios enganosos.
1{Molitev Davidova.} Čuj, o GOSPOD, pravičnost, poslušaj stokanje moje, uho nagni k molitvi moji, ki je brez ustnic zvijačnih.
2Venha de ti a minha sentença; atendam os teus olhos � eqüidade.
2Od tvojega obličja naj pride sodba moja, ker oči tvoje gledajo, kar je pravo.
3Provas-me o coração, visitas-me de noite; examinas-me e não achas iniqüidade; a minha boca não transgride.
3Preiskal si srce moje, pregledal me po noči, z ognjem si me preizkusil, in nisi našel ničesar; kar mislim, ne prestopi mojih ust.
4Quanto �s obras dos homens, pela palavra dos teus lábios eu me tenho guardado dos caminhos do homem violento.
4Gledé na dejanja ljudi, po besedi ustnic tvojih sem se čuval potov siloviteža.
5Os meus passos apegaram-se �s tuas veredas, não resvalaram os meus pés.
5Vzdržal sem korake svoje na stezah tvojih, niso se spoteknile noge moje.
6A ti, ó Deus, eu clamo, pois tu me ouvirás; inclina para mim os teus ouvidos, e ouve as minhas palavras.
6Jaz kličem k tebi, ker me čuješ, Bog mogočni; nagni k meni uho svoje in poslušaj govor moj.
7Faze maravilhosas as tuas beneficências, ó Salvador dos que � tua destra se refugiam daqueles que se levantam contra eles.
7Čudovito pokaži milost svojo, rešitelj tistih, ki pribegajo izpred sovražnih upornikov na desnico tvojo.
8Guarda-me como � menina do olho; esconde-me, � sombra das tuas asas,
8Hrani me kakor zenico v očesu, v senci peruti svojih me skrivaj
9dos ímpios que me despojam, dos meus inimigos mortais que me cercam.
9pred brezbožniki, ki me napadajo, pred sovražniki duše moje, ki me oblegajo.
10Eles fecham o seu coração; com a boca falam soberbamente.
10Brezčutno srce svoje so zaprli, z usti svojimi govoré ošabno.
11Andam agora rodeando os meus passos; fixam em mim os seus olhos para me derrubarem por terra.
11Pri vsakem koraku me že obstopajo, z očmi svojimi pazijo, da me pahnejo na tla.
12Parecem-se com o leão que deseja arrebatar a sua presa, e com o leãozinho que espreita em esconderijos.
12Podoben je sovražnik moj levu, ki želi raztrgati, mlademu levu, ki čepi v skrivališču.
13Levanta-te, Senhor, detém-nos, derruba-os; livra-me dos ímpios, pela tua espada,
13Vstani, GOSPOD, stopi mu nasproti, zvrni ga na tla, reši dušo mojo brezbožnika z mečem svojim.
14dos homens, pela tua mão, Senhor, dos homens do mundo, cujo quinhão está nesta vida. Enche-lhes o ventre da tua ira entesourada. Fartem-se dela os seus filhos, e dêem ainda os sobejos por herança aos seus pequeninos.
14Oprosti me ljudi z roko svojo, GOSPOD, ljudi tega sveta, katerih delež je v tem življenju, katerim polniš trebuh z zakladom svojim; sinov imajo dosita in preobilje svoje zapuščajo otrokom svojim.Jaz pa bom v pravičnosti gledal obličje tvoje, sitil se bom, ko se zbudim, s podobo tvojo.
15Quanto a mim, em retidão contemplarei a tua face; eu me satisfarei com a tua semelhança quando acordar.
15Jaz pa bom v pravičnosti gledal obličje tvoje, sitil se bom, ko se zbudim, s podobo tvojo.