1Senhor, tu tens sido o nosso refúgio de geração em geração.
1{Molitev Mojzesa, moža Božjega.} O Gospod, ti si nam bil prebivališče od roda do roda.
2Antes que nascessem os montes, ou que tivesses formado a terra e o mundo, sim, de eternidade a eternidade tu és Deus.
2Ko niso bile še rojene gore in nisi bil naredil zemlje in vesoljnega sveta, da, od vekomaj do vekomaj si ti Bog mogočni.
3Tu reduzes o homem ao pó, e dizes: Voltai, filhos dos homens!
3Pripraviš človeka, da razpade v prah, in veliš: Povrnite se, otroci človeški!
4Porque mil anos aos teus olhos são como o dia de ontem que passou, e como uma vigília da noite.
4Zakaj tisoč let je v tvojih očeh kakor včerajšnji dan, ko je minil, in kakor čas ponočne straže.
5Tu os levas como por uma torrente; são como um sono; de manhã são como a erva que cresce;
5Kakor s povodnijo jih pokončavaš, kot spanje so; zjutraj so kakor trava, ki vnovič poganja.
6de manhã cresce e floresce; � tarde corta-se e seca.
6Zjutraj cvete in poganja, zvečer jo pokose in usahne.
7Pois somos consumidos pela tua ira, e pelo teu furor somos conturbados.
7Kajti ginemo od jeze tvoje in vsled srda tvojega smo preplašeni.
8Diante de ti puseste as nossas iniqüidades, � luz do teu rosto os nossos pecados ocultos.
8Pred oči svoje si postavil krivice naše, skrivnosti naše v luč obličja svojega.
9Pois todos os nossos dias vão passando na tua indignação; acabam-se os nossos anos como um suspiro.
9Kajti vsi dnevi naši minevajo v srdu tvojem, leta nam prelete kot misel.
10A duração da nossa vida é de setenta anos; e se alguns, pela sua robustez, chegam a oitenta anos, a medida deles é canseira e enfado; pois passa rapidamente, e nós voamos.
10Dnevi naših let – vseh jih je sedemdeset let ali, ako smo prav krepki, osemdeset let; in kar je naš ponos v njih, je le trud in težava; zakaj hitro vse poteče in mi odletimo.
11Quem conhece o poder da tua ira? e a tua cólera, segundo o temor que te é devido?
11A kdo spoznava jeze tvoje moč in tvoj srd, boječ se te, kakor se spodobi?
12Ensina-nos a contar os nossos dias de tal maneira que alcancemos corações sábios.
12Uči nas torej prav šteti naše dni, da si pridobimo srce modro.
13Volta-te para nós, Senhor! Até quando? Tem compaixão dos teus servos.
13Vrni se, GOSPOD! doklej –? in žal ti bodi za hlapce svoje!
14Sacia-nos de manhã com a tua benignidade, para que nos regozijemos e nos alegremos todos os nossos dias.
14Nasiti nas že ob jutranjem svitu z milostjo svojo, da veselo pojemo in se radujemo vse svoje dni.
15Alegra-nos pelos dias em que nos afligiste, e pelos anos em que vimos o mal.
15Razveseli nas po številu dni, v katerih si nas ponižaval, in let, v katerih smo izkušali hudo.
16Apareça a tua obra aos teus servos, e a tua glória sobre seus filhos.
16Očitno bodi hlapcem tvojim delo tvoje in veličastvo tvoje nad njih otroki!Nad nami pa bodi ljubeznivost Gospoda, Boga našega, in delo naših rok podpiraj pri nas, delo, pravim, naših rok podpiraj!
17Seja sobre nós a graça do Senhor, nosso Deus; e confirma sobre nós a obra das nossas mãos; sim, confirma a obra das nossas mãos.
17Nad nami pa bodi ljubeznivost Gospoda, Boga našega, in delo naših rok podpiraj pri nas, delo, pravim, naših rok podpiraj!