1Eu sou a rosa de Sarom, o lírio dos vales.
1Jaz sem roža saronska, lilija v dolinah.
2Qual o lírio entre os espinhos, tal é a minha amada entre as filhas.
2Kakor lilija med trnjem, tako je prijateljica moja med hčerami.
3Qual a macieira entre as árvores do bosque, tal é o meu amado entre os filhos; com grande gozo sentei-me � sua sombra; e o seu fruto era doce ao meu paladar.
3Kakor jablan med drevjem v gozdu, tako je ljubi moj med sinovi. V senci njegovi sem želela sedeti in sedim, in sad njegov je sladak grlu mojemu.
4Levou-me � sala do banquete, e o seu estandarte sobre mim era o amor.
4Vpeljal me je v hišo, kjer se gostujejo, in zastava njegova nad menoj je ljubezen.
5Sustentai-me com passas, confortai-me com maçãs, porque desfaleço de amor.
5Okrepčajte me z grozdnimi gručami, poživite me z jabolki, ker sem bolna od ljubezni!...
6A sua mão esquerda esteja debaixo da minha cabeça, e a sua mão direita me abrace.
6Levica njegova je pod glavo mojo in z desnico svojo me objema.
7Conjuro-vos, ó filhas de Jerusalém, pelas gazelas e cervas do campo, que não acordeis nem desperteis o amor, até que ele o queira.
7Rotim vas, hčere jeruzalemske, pri gazelah in pri košutah poljskih, da ne prebudite in ne predramite ljubezni, dokler ji je drago.
8A voz do meu amado! eis que vem aí, saltando sobre os montes, pulando sobre os outeiros.
8Glas ljubega svojega čujem! glej, on prihaja, skače po gorah, poskakuje po hribih.
9O meu amado é semelhante ao gamo, ou ao filho do veado; eis que está detrás da nossa parede, olhando pelas janelas, lançando os olhos pelas grades.
9Ljubi moj je podoben gazeli ali mlademu jelenu. Glej, stoji za našim zidom, gleda skozi okno, zre skozi omrežje.
10Fala o meu amado e me diz: Levanta-te, amada minha, formosa minha, e vem.
10Izpregovoril je ljubi moj in mi veli: „Vstani, prijateljica moja, lepa moja, in pridi ven!
11Pois eis que já passou o inverno; a chuva cessou, e se foi;
11Zakaj, glej, zima je minila, deževje je prešlo, konec mu je.
12aparecem as flores na terra; já chegou o tempo de cantarem as aves, e a voz da rola ouve-se em nossa terra.
12Cvetje se prikazuje po zemlji, čas petja je prišel, in grlice glas se sliši v deželi naši;
13A figueira começa a dar os seus primeiros figos; as vides estão em flor e exalam o seu aroma. Levanta-te, amada minha, formosa minha, e vem.
13smokovec rumeni zarodke smokev svojih, in vinske trte poganjajo očesca in vonjajo duh svoj. Vstani, prijateljica moja, lepa moja, in pridi ven!
14Pomba minha, que andas pelas fendas das penhas, no oculto das ladeiras, mostra-me o teu semblante faze-me ouvir a tua voz; porque a tua voz é doce, e o teu semblante formoso.
14Golobica moja v razpoklinah pečevja, v skrivališču skalnih sten, daj, da vidim tvoj obraz, daj mi slišati svoj glas, ker glas tvoj je sladak in obraz tvoj miloviden.“
15Apanhai-nos as raposas, as raposinhas, que fazem mal �s vinhas; pois as nossas vinhas estão em flor.
15Polovite nam lisice, male lisice, ki kvarijo vinograde, zakaj naši vinogradi so v cvetu!
16O meu amado é meu, e eu sou dele; ele apascenta o seu rebanho entre os lírios.
16Ljubi moj je moj in jaz sem njegova; on pase čredo svojo med lilijami.Ko se ohladi dan in sence zbeže, vrni se ljubi moj, in podoben bodi gazeli ali mlademu jelenu na razpokanih gorah.
17Antes que refresque o dia, e fujam as sombras, volta, amado meu, e faze-te semelhante ao gamo ou ao filho dos veados sobre os montes de Beter.
17Ko se ohladi dan in sence zbeže, vrni se ljubi moj, in podoben bodi gazeli ali mlademu jelenu na razpokanih gorah.