1Înţelepciunea şi -a zidit casa, şi -a tăiat cei şapte stîlpi.
1Modrost je sezidala hišo svojo, izsekala je sedem stebrov svojih;
2Şi -a junghiat vitele, şi -a amestecat vinul, şi -a pus masa.
2zaklala je živali svoje, zmešala vino svoje, tudi mizo svojo je pripravila;
3Şi -a trimes slujnicele, şi strigă, de pe... vîrful înălţimilor cetăţii:
3poslala je dekle svoje vabit po najvišjih krajih v mestu:
4,,Cine este prost, să vină încoace!`` Celor lipsiţi de pricepere le zice:
4„Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:
5,,Veniţi de mîncaţi din pînea mea, şi beţi din vinul pe care l-am amestecat!
5„Pridite, jejte kruh moj in pijte vino, ki sem ga zmešala!
6Lăsaţi prostia, şi veţi trăi, şi umblaţi pe calea priceperii!``
6Zapustite abotnost in živíte in ravno stopajte po poti razumnosti!“
7Celce mustră pe un batjocoritor îşi trage dispreţ, şi celce caută să îndrepte pe cel rău se alege cu ocară.
7Kdor poučuje zasmehovalca, nakopava si sramoto; in kdor kara brezbožnika, pridobi si madež.
8Nu mustra pe cel batjocoritor, ca să nu te urască; mustră pe cel înţelept, şi el te va iubi!
8Ne karaj zasmehovalca, da te ne sovraži; karaj modrega, in ljubil te bo.
9Dă înţeleptului, şi se va face şi mai înţelept; învaţă pe cel neprihănit, şi va învăţa şi mai mult!
9Nakloni pouk modremu, in bode še bolj moder, pouči pravičnega, in napredoval bo v znanju.
10Începutul înţelepciunii este frica de Domnul; şi ştiinţa sfinţilor, este priceperea.
10Strah GOSPODOV je začetek modrosti, in spoznanje Najsvetejšega je razumnost.
11Prin mine ţi se vor înmulţi zilele, şi ţi se vor mări anii vieţii tale.
11Kajti po meni se bodo pomnožili dnevi tvoji in pridejala se ti bodo življenja leta.
12Dacă eşti înţelept, pentru tine eşti înţelept; dacă eşti batjocoritor, tu singur vei suferi.
12Ako si moder, sebi si moder, ako pa si zasmehovalec, sam boš trpel.
13Nebunia este o femeie gălăgioasă, proastă şi care nu ştie nimic.
13Gospa neumščina veliko ropoče, abotna je in ničesar ne ve.
14Ea şade totuş la uşa casei sale, pe un scaun, pe înălţimile cetăţii,
14In sedeva pri durih hiše svoje, na stolu, na mestnih višinah,
15ca să strige la trecătorii, cari merg pe calea cea dreaptă:
15da kliče mimohodeče, ki ravno stopajo po potih svojih:
16,,Cine este prost, să vină aici!`` Iar celui fără minte îi zice:
16„Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:
17,,Apele furate sînt dulci, şi pînea luată pe ascuns este plăcută!``
17„Vode ukradene so sladke in kruh, ki se skrivaj jé, prijeten.“Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v globočinah smrtnega kraja povabljenci njeni.
18El nu ştie că acolo sînt morţii, şi că oaspeţii ei sînt în văile locuinţei morţilor.
18Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v globočinah smrtnega kraja povabljenci njeni.