¹"Manushale, Murhe phral, ai tume kai san dada, ashunen akana so si ma te mothav tumenge ke chi sim doshalo!"

¹Možje, bratje in očetje, poslušajte sedaj moj zagovor proti vam!

²Kana ashunde kodala manush ke delas duma o Pavlo ande shib le Zhidovisko, mai but chixo sas; ai o Pavlo phendia,

²Ko pa slišijo, da jim v hebrejskem jeziku govori, so še bolj tiho. In on reče:

³"Me sim zhidovo, me kerdilem ande Tarsus o foro kai si ande Cilicia, numa barilem ande kado foro ai beshavas pashol punrhe ieke manusheske kai busholas Gamaliel. Wo sicharelas ma vorta te zhanav o zakono amare dadengo, ai kodo manush radimasa kerelas buchi le Devleski, sar keren tume savorhe adies.

³Jaz sem mož Jud, rojen v Tarsu v Ciliciji, odgojen pa v tem mestu pri nogah Gamalielovih, poučen po natančnosti postave naših očetov, in bil sem vnet za Boga, kakor ste vsi vi danes,

⁴Me chinuisardem zhi kai martia sa kodolen kai lenaspe pala drom le Jesusosko, aterdiardem murshen ai zhuvlian ai thodem le ande temnitsa.

⁴ki sem preganjal ta pot celó do smrti, ko sem može in žene vezal in v ječo izročal,

⁵O baro rashai ai le mai phure kai sas ande tampla sai mothon tumenge ke o chachimos phenav. Won dine ma lila le phralenge le Zhidovonge kai si ando Damascus, ai gelem kotse te aterdiarav kodolen kai pachanaspe ando Del ai te anav le ando Jerusalem te chinuiv le."

⁵kakor mi to more izpričati tudi veliki duhovnik in vse starejšinstvo; od katerih sem prejel tudi pisem do bratov v Damasku in sem tja šel, da bi pripeljal tudi tiste, ki so tam bili, zvezane v Jeruzalem, da bi jih kaznovali.

⁶"Po drom kai zhavas ai sar pashuavas pasha Damascus, strazo karing le desh u dui chasuria iek bari vediara avili anda cheri, ai strefialas kruglom mandar.

⁶Zgodi se pa, ko grem in se bližam Damasku, da me okoli poldne nagloma obsije velika svetloba z neba;

⁷Pelem pe phuv, ai iek glaso ashundem kai motholas mange, "Saul, Saul! Sostar chinuis ma?"

⁷in padem na tla in slišim glas, da mi pravi: Savel, Savel, kaj me preganjaš?

⁸Ai me dem atweto, "Kon san tu Devla?" Ai wo phendia mange, "Me sim O Jesus andai Nazareth, kai tu chinuis."

⁸Jaz pa odgovorim: Kdo si, Gospod? In mi reče: Jaz sem Jezus Nazarečan, ki ga ti preganjaš.

⁹Kodola kai sas mansa dikhle e vediara, numa chi ashunenas o glaso kodolesko kai delas duma,

⁹Tisti pa, ki so bili z menoj, so sicer videli svetlobo, ali glasu njega, ki mi je govoril, niso slišali.

¹⁰Antunchi phendem, "So te kerav, Devla?" Ai O Del mothol mange, "Wushti opre, zha ando Damascus; ai kotse mothonas tuke so godi trobul te keres."

¹⁰In rečem: Kaj naj storim, Gospod? Gospod pa mi veli: Vstani in pojdi v Damask, in tam se ti pove o vsem, kar ti je odločeno, da storiš.

¹¹Chi mai dikhavas kanch palai razha kodola vediaraki, kodola kai sas mansa line ma vastestar ai aresliam ando Damascus.

¹¹Ko pa nisem videl od bleščeče te svetlobe, so me peljali za roko, ki so bili z menoj, in sem prišel v Damask.

¹²Kotse sas iek manush kai busholas Ananias, wo lelaspe pala zakono le Mosesosko, ai sa le Zhiduvuria anda Damascus lazhanas lestar, ai chetainas les.

¹²Neki Ananija pa, mož pobožen po postavi, ki ima dobro pričevanje od vseh Judov, ki tam prebivajo,

¹³Avilo mande, ai phendia mange, "Saul, Murho phral, te aven che iakha phuterde, ai strazo murhe iakha phuterdile ai dikhavas."

¹³pride k meni, pristopi in mi reče: Savel, brat, izpregledaj! In tisto uro sem izpregledal in pogledal nanj.

¹⁴Ai phendia, "O Del amare dadengo alosardia tu, te zhanes so mangel, ai te dikhes kodoles kai si chacho, ai te ashunes o glaso anda lesko mui.

¹⁴On pa reče: Bog očetov naših te je vnaprej določil, da spoznaš voljo njegovo in vidiš Pravičnega in slišiš glas iz ust njegovih;

¹⁵Ke tu avesa lesko marturo mashkar sa le manush andal dieli kai dikhlian ai ashundian.

¹⁵kajti priča mu boš pri vseh ljudeh o tem, kar si videl in slišal.

¹⁶Ai akana, na mai azhuker, wushti opre, ai aves boldo, ai te aves xalado anda che bezexa kana akhares po anav le Devlesko."

¹⁶In sedaj, kaj se obotavljaš? Vstani, daj se krstiti in operi grehe svoje, kličoč ime Gospodovo.

¹⁷"Kana gelem palpale ande Jerusalem, ai rhugivas ma ande tampla, dikhlem iak vizion,

¹⁷Zgodi se pa, ko sem se bil vrnil v Jeruzalem in sem v templju molil, da sem se zamaknil,

¹⁸ai dikhlem le Devles kai motholas mange, "Grebisavo, ankli avri andai Jerusalem, ke o narodo chi pachana pe so phenesa pa mande."

¹⁸in videl sem ga, da mi pravi: Pohiti in odidi naglo iz Jeruzalema, ker ne sprejmo pričevanja tvojega o meni.

¹⁹Ai me phendem, "Devla, won zhanen ke me savas ande temnitsi ai keravas tumaren le sastrensa ande swako synagogue kodolen kai pachanaspe ande tute.

¹⁹In jaz rečem: Gospod, sami vedo, da sem jaz zapiral v ječe in tepel po shodnicah te, ki verujejo v tebe;

²⁰Ai kana shorde o rat le Stephenosko, me simas kotse, ai phenavas ke vorta kerenas kodole kai mudarenas les, ai ankerdem lenge tsalia zhi kai mudaren les."

²⁰in ko se je prelivala kri Štefana, pričevalca tvojega, sem tudi jaz stal zraven in sem se ž njimi veselil smrti njegove ter varoval oblačila tistih, ki so ga pobijali.

²¹Porme O Del mothol mange, "Zha, tradava tu dur karing le thema."

²¹In veli mi: Pojdi, kajti jaz te pošljem daleč tja med pogane.

²²O narodo ashunelas leste zhi kai phendia kadala vorbi, ai porme tsipinnas, ai phende, "Len pai lumia kasavestar manush, intaino traiil."

²²In poslušali so ga do te besede, in tu povzdignejo glas in kriče: Proč z zemlje s takšnim! ker ni prav, da živi.

²³Ai tsipinas, ai shudelas penge tsalia ai shudenas phulberia opre.

²³Ko so pa vpili in raz sebe metali oblačila in prah lučali kvišku,

²⁴O baro le ketanengo phendia te ingeren le Pavlos andre ando baro kher, ai te maren les le bichosa saxke te del duma, ai te zhanen sostar o narodo tsipilas pe leste.

²⁴ga ukaže tisočnik odpeljati v grad, rekši, naj ga mučijo z biči, da bi zvedel, kaj je vzrok, da tako vpijejo nad njim.

²⁵Numa kana phangle les te maren les le bichosa, o Pavlo phendia la ketanaki kai sas pasha leste, "Si tumenge slobodo te maren le bichosa ieke chacho Romanos, kai nas inker dino ande kris?"

²⁵Ko so ga pa z jermeni pritegnili, reče Pavel stotniku, ki je zraven stal: Smete li človeka Rimljana, in to še ne obsojenega bičati?

²⁶Kana ashundia kodola vorbi wo gelo karing o mai baro ketana te mothol leske, "So si te keres akana? Kado manush Romano lo!"

²⁶Ko pa sliši to stotnik, pristopi in sporoči tisočniku, rekoč: Kaj boš storil? Ta človek namreč je Rimljan.

²⁷Antunchi o baro ketana gelo karing o Pavlo, ai phushlia les, "Phen mange te san chacho Romano?" O Pavlo dia atweto, "E".

²⁷Pristopi pa tisočnik in mu reče: Povej mi, če si ti Rimljan? On pa reče: Sem.

²⁸Ai o baro ketana phendia, "Pochindem bare love te kerdiuav chacho Romano." Ai o Pavlo phendia leske, "Me kadia kerdilem."

²⁸In tisočnik odgovori: Jaz sem za veliko denarja pridobil to državljanstvo. A Pavel reče: Jaz sem se pa tudi rodil Rimljan.

²⁹Strazo, kodola kai lenas te maren les ai te keren les te del duma durile lestar, ai vi o baro ketana darailo kana dikhlia ke o Pavlo sas ek chacho Romano, ke wo phanglia le Pavlos le lantsonsa.

²⁹Tedaj precej odstopijo od njega, ki so ga imeli mučiti; pa tudi tisočnik se zboji, ko je zvedel, da je Rimljan in da ga je dal zvezati.Drugi dan pa, ker je hotel za gotovo zvedeti, za kaj ga Judje tožijo, ga oprosti vezi in ukaže priti višjim duhovnikom in vsemu velikemu zboru. In pripelje Pavla doli in ga postavi mednje.

³⁰Pe terharin mangelas te zhanel chaches anda soste le Zhiduvuria dosharenas les, o baro ketana phuterdia leske lantsuria, ai dia ordina ke le bare rashan, ai le kolavren, le mai phure te chidenpe andek than. Porme lia le Pavlos, ai thodia les mashkar lende.

³⁰Drugi dan pa, ker je hotel za gotovo zvedeti, za kaj ga Judje tožijo, ga oprosti vezi in ukaže priti višjim duhovnikom in vsemu velikemu zboru. In pripelje Pavla doli in ga postavi mednje.