¹Ai o Pavlo dikhlia pe lende, ai phendia, "Manushale! Murhe phral! Chachimasa ai ilesa kerdem o zakono le Devlesko zhi adies."

¹Pavel pa smelo pogleda na veliki zbor in reče: Možje in bratje! Jaz sem z vso dobro vestjo živel pred Bogom do današnjega dne.

²O baro rashai kai busholas Ananias dia ordina kodolen kai sas pasha leste te den les iek pa mui.

²Veliki duhovnik Ananija pa ukaže tistim, ki so stali pri njem, naj ga udarijo po ustih.

³Antunchi o Pavlo phendia leske, "O Del marela tu, tu baro zido parniardo! Tu beshes tele katse te des ma pe kris pala zakono, numa tu chi keres sar si o zakono ke des ordina te maren ma?"

³Tedaj mu reče Pavel: Udaril te bo Bog, stena pobeljena! Ti tu sediš, da bi me sodil po postavi, in zoper postavo me veliš bíti?

⁴Kodola kai sas pasha leste, mothonas, mardian mui katar o baro rashai le Devlesko!"

⁴Tisti pa, ki so zraven stali, reko: Velikega duhovnika Božjega psuješ?

⁵Ai o Pavlo phendia, "Chi zhanavas, murhe phral ke wo si o baro rashai. Ke E Vorba le Devleski mothol, "Na de duma bi malades pa baro kai poronchil pe cho narodo."

⁵Pavel pa reče: Nisem vedel, bratje, da je veliki duhovnik; pisano je namreč: „Poglavarja naroda svojega ne preklinjaj“.

⁶Numa kana o Pavlo zhanelas ke uni anda narodo kai sas kotse sas andal Saduseanuria, ai kolaver rik sas andal Farizeanuria, anda kodia o Pavlo tsipilas angla lende, "Manushale, Murhe phral, Farisi sim, shav le Farizeanosko; ai ke pachav ma ke le mule sai zhuvindin, anda kodia den me pe kris!"

⁶Vedoč pa, da jih je nekaj saducejev, nekaj pa farizejev, zavpije Pavel v velikem zboru: Bratje, jaz sem farizej, sin farizejev; zavoljo upanja in vstajenja od mrtvih sem na sodbi.

⁷Kana ashunde so phendia o Pavlo, kerdilia iek bunto mashkar le Farizeanuria ai le Saduseanuria, ai ande kodo kher kai beshenas hulazhile.

⁷Ko je pa to rekel, nastane razpor med farizeji in saduceji, in zbor se razdeli.

⁸Ke le Saduseanuria mothonas ke le mule nashti mai zhuvindin, ai ke nai angeluria, ai chi duxuria, numa le Farizeanuria pachanaspe ande kodola dieli.

⁸Saduceji namreč pravijo, da ni vstajenja in tudi angela in duha ne, farizeji pa priznavajo oboje.

⁹Baro bunto kerdilia, ai uni anda kodola manush kai sicharenas o zakono, kai won sas pe rig le Farizeanonge wushtile opre, ai tsipinas zurales, phenenas, "Ame chi arakhas chi iek bi lashimos ande kado manush! Amborim ek duxo vai ek angelo dia lesa duma!"

⁹In nastane velik krik; in nekateri pismarji od strani farizejske vstanejo, se prepirajo in reko: Nič hudega ne vidimo na tem človeku; kako pa, če mu je duh govoril ali angel?

¹⁰Kadia de zurales buntuisaile, ai o baro le ketanengo darailo ke mudaren le Pavlos, anda kodia dia ordina peske ketanen te zhan mashkar o narodo, ai te len le Pavlos mashkar lende, ai te anen les kotse kai sas le ketani.

¹⁰Ko je pa nastal velik razpor, se je bal tisočnik, da ne bi Pavla raztrgali, ter ukaže vojakom, naj pridejo doli in ga siloma potegnejo izmed njih ter odpeljejo v grad.

¹¹Pe terharin e riat O Del sikadilo le Pavloske, ai phendia leske, "Na dara, ke sar dian duma pa mande ande Jerusalem, trobul te mothos pa mande vi ande Rome."

¹¹Drugo noč pa pristopi Gospod k njemu in reče: Srčen bodi! Zakaj kakor si v Jeruzalemu pričal zame, tako moraš tudi v Rimu pričati.

¹²Kana phuterdilo o dies, le Zhiduvuria denas pe duma, ai phende ke lenpe armaiansa, te na xan kanch ai te na pen zhi kai mudaren le Pavlos.

¹²Ko se je pa zdanilo, se zbere nekaj Judov, in se zarote, da ne bodo ne jedli, ne pili, dokler ne ubijejo Pavla.

¹³Kodola kai linepe te keren kodia diela sas mai but sar shtarvardesh zhene.

¹³Bilo jih je pa več nego štirideset, ki so sklenili tako zaroto.

¹⁴Gele kal bare le rashange ai kal mai phure, ai phendia lenge, "Ame liam ame armaiansa pe amende, te na xas zhi kai mudaras le Paulos.

¹⁴Ti pristopijo k višjim duhovnikom in starejšinam in reko: S prisego smo se zakleli, da ne okusimo ničesar, dokler ne ubijemo Pavla.

¹⁵Akana tume ai le mai bare mangen ka baro le ketanengo te anel le Pavlos tumenge terhara, ai mothon ke mangen te dikhen mai mishto so kerdia, ai ame, mai anglal ke sar te pashol tumende, mudaras les."

¹⁵Sedaj torej vi z velikim zborom naznanite tisočniku, naj ga jutri pripelje doli k vam, kakor da bi hoteli natančneje preiskati njegovo zadevo; a mi smo pripravljeni, da ga ubijemo, preden se približa.

¹⁶Kana o shav le Pavloski phei ashundia so mangenas te keren, gelo kal ketani, dia andre ando kher ai phendia le Pavloske.

¹⁶Slišal je pa o tem zalezovanju sin sestre Pavlove, ter pride in stopi v grad in sporoči Pavlu.

¹⁷O Pavlo akhardia iekes andal ketani, ai phendia, "Anger kakale terne manushes ka baro le ketanengo; ke si les vari so te mothol leske."

¹⁷Pavel pa pokliče enega od stotnikov in reče: Tega mladeniča odpelji k tisočniku, ima mu namreč nekaj sporočiti.

¹⁸Le ketana lia kodole terne manushes pesa, ai angerdia les ka baro le ketanengo, ai phendia, "O Pavlo kai si phandado, akhardia ma, ai manglia mandar te anav tuke kadale terne manushes, ke si les vari so te mothol tuke."

¹⁸On ga torej vzame in pripelje k tisočniku ter reče: Jetnik Pavel me je poklical in prosil, naj tega mladeniča popeljem k tebi, ki ima nekaj govoriti s teboj.

¹⁹O baro lia le terne manushes vastestar, ai gelo lesa mai dur, ai phushlia lestar, "So si tu te mothos mange?"

¹⁹In tisočnik ga prime za roko in odstopi ž njim na stran in vpraša: Kaj je, kar imaš povedati?

²⁰Ai wo phendia, "Le Zhiduvuria mangen tutar te anes le Pavlos anglal bare terhara, ai mothon ke le bare mangen te dikhen mai mishto so kerdia ai te phushen vari so lestar.

²⁰In reče: Judje so se dogovorili, da te poprosijo, da bi jutri pripeljal Pavla v veliki zbor, kakor da bi hotel kaj natančnejšega izprašati zanj.

²¹Numa tu na pachas so mothon, ke mai but sar shtarvardesh mashkar lende, keren narozhno te len les ai dinepe armaia pe pende te na xan kanch ai te na pen zhi kai mudaren les. Won azhukeren akana, ai azhukeren pala tute so keresa.

²¹Ti jih pa ne poslušaj: zalezuje ga namreč izmed njih več nego štirideset mož, ki so se zarotili, da ne bodo ne jedli, ne pili, dokler ga ne umore; in sedaj so pripravljeni in čakajo obljube tvoje.

²²O baro le ketanengo phendia le terne manusheske te zhaltar. Numa mai anglal phendia leske te na mothol kanikaske o divano kai phendia leske.

²²Tedaj tisočnik odpusti mladeniča, naročivši mu: Naj nikomur ne poveš, da si mi to naznanil.

²³Porme akhardia duien andal ketani, ai phendia lenge, "Chiden kal inia e riate dui shela ketani, shovardesh ketani pel gras, ai dui shela ketani kai meken le fleshensa te zhan zhi ando Caesarea.

²³In pokliče dva stotnika in veli: Pripravite dvesto vojakov, da pojdejo do Cezareje, in sedemdeset konjikov in dvesto suličnikov po tretji uri v noči;

²⁴Ai lasharen grasten te ingeren le Pavlos, ai arakhen les pa drom te aresel ka governori, o Felix.

²⁴ukaže tudi, naj imajo živino pripravljeno, da Pavla posade nanjo in ga zdravega pripeljejo k Feliksu, namestniku [Ali: deželnemu poglavarju.].

²⁵Ai ramosardia iek lil leste. Ai mothol "Me o Claudius Lysias, tradav tuke lasho dies, tu o lasho governori o Felix.

²⁵In napiše pismo, ki se je takole glasilo:

²⁷Le Zhiduvuria line kadale manushes, ai mangenas te mudaren les, numa me avilem ketanensa, ai lem les ke ashundem ke wo Romano sas.

²⁶Klavdij Lizija pozdravlja častitega namestnika Feliksa.

²⁸Ai mangavas te zhanav sostar thon dosh pe leste, angerdem les angla lengo baro.

²⁷Tega moža so Judje zgrabili in ga hoteli umoriti; ali prišel sem z vojsko in ga otel, ko sem zvedel, da je Rimljan.

²⁹Ai dikhlem ke thonas dosh pe leste pa uni vorbi kai motholas pa lengo zakono, numa chi mudardia kanikas te mudaren les vai te phandaven les.

²⁸Hoteč pa zvedeti vzrok, zakaj ga tožijo, sem ga peljal v njih veliki zbor;

³⁰Phende mange ke le Zhiduvuria rodenas te len les, ai strazo me tradem les tuke, ai phenava kodolenge kai thon dosh pe leste te aven tute. Ash Devlesa."

²⁹in našel sem, da ga tožijo za vprašanja svoje postave, da pa nima nobene krivice, za katero bi bil vreden smrti ali spon.

³¹Le ketani, palai ordina kai sas dini lende, line le Pavlos, ai angerde les e riate zhi ande Antipatris.

³⁰Ko se mi je pa naznanil naklep, ki so ga kovali zoper tega moža, sem ga poslal zdajci k tebi, sporočivši tudi tožnikom, naj pred teboj povedo, kar imajo zoper njega. Zdrav!

³²Pe terharin mekle le ketanen kai sas pel gras te ingeren les, ai won geletar palpale khere.

³¹Tedaj so vojaki, kakor jim je bilo naročeno, vzeli Pavla in ga odpeljali po noči v Antipatrido.

³³Kana aresle ando Caesarea, le ketani pel gras dine o lil ka governori kotse, ai dine les le Pavlos.

³²A drugi dan so se vrnili v grad, pustivši konjike, da so šli ž njim.

³⁴Ai kana o governori kotsar jindia o lil, phushlia anda savi rik o Pavlo sas. Ai phende leske, ke sas andai Cilicia.

³³Ko pridejo ti v Cezarejo, oddado pismo namestniku in postavijo tudi Pavla predenj.

³⁵"Ashunava tute," phendia leske, "Kana kodola kai thon dosh pe tute avena. Ai dia ordina te garaven les kotse kai o amperato Herod kerelas peske krisa.

³⁴Ko pa prebere pismo, ga vpraša, iz katere pokrajine je, in zvedevši, da je iz Cilicije,reče: Zaslišal te bom, kadar pridejo tudi tožniki tvoji. In ukaže, naj ga varujejo v dvorcu Herodovem.

³⁵reče: Zaslišal te bom, kadar pridejo tudi tožniki tvoji. In ukaže, naj ga varujejo v dvorcu Herodovem.