1Vidzte, jakú lásku nám dal Otec - aby sme sa volali deťmi Božími, a sme nimi! Preto nás svet nezná, pretože jeho nepoznal.
1Poglejte, koliko ljubezen nam je dal Oče, da se imenujemo otroci Božji, in smo tudi. Zato nas svet ne spoznava, ker njega ni spoznal.
2Milovaní, teraz sme deťmi Božími, a ešte sa neukázalo, čo budeme. Ale vieme, že keď sa ukáže, budeme jemu podobní, lebo ho budeme vidieť tak, ako je.
2Ljubljeni, sedaj smo otroci Božji, a ni se še pokazalo, kaj bodemo. Vemo pa, da bodemo, ko se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo videli, kakor je.
3A každý, kto má túto nádej na neho, očisťuje sa, tak ako je aj on čistý.
3In vsak, kdor ima to upanje vanj, očiščuje sebe, kakor je on čist.
4Každý, kto robí hriech, robí aj proti zákonu, a hriech je prestúpením zákona.
4Vsak, kdor dela greh, dela tudi protizakonje; in greh je protizakonje.
5A viete, že sa on ukázal nato, aby sňal naše hriechy, a hriechu v ňom niet.
5In veste, da se je on prikazal, da odvzame grehe naše; in greha ni v njem.
6Nikto, kto zostáva v ňom, nehreší, a nikto, kto hreší, ho nevidel ani ho nepoznal.
6Kdorkoli ostaja v njem, ne greši; kdorkoli greši, ga ni videl in ga ni spoznal.
7Dieťatká, nech vás nikto nezvodí! Ten, kto činí spravedlivosť, je spravedlivý, tak ako je on spravedlivý.
7Otročiči, nihče naj vas ne slepi: kdor dela pravičnost, je pravičen, kakor je on pravičen;
8Kto robí hriech, je z diabla, lebo diabol hreší od počiatku. Nato sa ukázal Syn Boží, aby zkazil diela diablove.
8kdor dela greh, je iz hudiča, ker hudič greši od začetka. Zato se je prikazal Sin Božji, da razdene dela hudičeva.
9Nikto, kto sa narodil z Boha, nerobí hriechu, lebo jeho semä zostáva v ňom, ba ani nemôže hrešiť, lebo sa narodil z Boha.
9Kdorkoli je rojen iz Boga, ne dela greha, ker seme njegovo ostaja v njem, in grešiti ne more, ker je rojen iz Boga.
10Po tom poznať deti Božie a deti diablove. Nikto, kto nečiní spravedlivosť, nie je z Boha, a ten, kto nemiluje svojho brata.
10V tem so očitni otroci Božji in otroci hudičevi: kdorkoli ne dela pravičnosti, ni iz Boga, in kdor ne ljubi brata svojega.
11Lebo to je tá zvesť, ktorú ste počuli od počiatku, aby sme milovali jeden druhého.
11Kajti to je oznanilo, ki ste ga slišali od začetka: naj se ljubimo med seboj;
12Nie tak, ako čo Kain bol z toho zlého a zabil svojho brata. A prečože ho zabil? Preto, že jeho skutky boly zlé a jeho bratove spravedlivé.
12ne kakor Kajn, ki je bil iz Hudobnega in je ubil brata svojega. In zakaj ga je ubil? Ker so bila hudobna dela njegova, dela brata njegovega pa pravična.
13Nedivte sa, moji bratia, ak vás svet nenávidí.
13Ne čudite se, bratje moji, če vas svet sovraži.
14My vieme, že sme prešli zo smrti do života, lebo milujeme bratov. Ten, kto nemiluje brata, zostáva v smrti.
14Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker ljubimo brate. Kdor ne ljubi, ostaja v smrti.
15Každý, kto nenávidí svojho brata, je vrahom, a viete, že niktorý vrah nemá večného života, zostávajúceho v sebe.
15Vsak, kdor sovraži brata svojega, je ljudomorec; in veste, da noben ljudomorec nima večnega življenja, ki bi prebivalo v njem.
16Po tom sme poznali lásku Božiu, že on položil za nás svoju dušu. Aj my sme povinní klásť duše za bratov.
16V tem smo spoznali ljubezen, da je on dal življenje za nas; tudi mi moramo dati življenje za brate.
17A kto by mal majetok tohoto sveta a videl by svojho brata, že má nedostatok, a zavrel by pred ním svoje srdce, jako potom zostáva v ňom láska Božia?
17Kdor pa ima premoženje tega sveta in vidi brata svojega, da je v potrebi, a zapre srce svoje pred njim, kako prebiva ljubezen Božja v njem?
18Moje dieťatká, nemilujme slovom ani jazykom, ale skutkom a pravdou.
18Otročiči moji, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, marveč v dejanju in resnici.
19A po tom známe, že sme z pravdy a upokojíme pred ním svoje srdcia,
19In v tem spoznamo, da smo iz resnice, in pred njim bomo pomirili srca svoja,
20že keď nás obviňuje naše srdce, že Bôh je väčší, ako je naše srdce, a vie všetko.
20da, ako nas srce naše obsoja, je Bog večji od srca našega in pozna vse.
21Milovaní, keď nás neobviňuje naše srdce, máme smelú dôveru k Bohu
21Ljubljeni, če nas srce naše ne obsoja, imamo trdno zaupanje do Boga,
22a všetko, čokoľvek prosíme, berieme od neho, lebo zachovávame jeho prikázania a činíme to, čo je ľúbe pred ním.
22in karkoli prosimo, prejmemo od njega, ker držimo zapovedi njegove in delamo, kar je prijetno pred njim.
23A toto je to jeho prikázanie: aby sme verili menu jeho Syna, Ježiša Krista, a milovali jedni druhých tak, ako nám dal prikázanie.
23In ta je zapoved njegova, da verujmo v ime Sina njegovega, Jezusa Kristusa, in se ljubimo med seboj, kakor nam je dal zapoved.In kdor drži zapovedi njegove, ostaja v Njem in On v njem. In v tem spoznavamo, da ostaja v nas, iz Duha namreč, ki ga nam je dal.
24A ten, kto zachováva jeho prikázania, zostáva v ňom a on tiež v ňom. A po tomto známe, že zostáva v nás - z Ducha, ktorého nám dal.
24In kdor drži zapovedi njegove, ostaja v Njem in On v njem. In v tem spoznavamo, da ostaja v nas, iz Duha namreč, ki ga nam je dal.