1Kto je ako múdry, a kto zná výklad veci? Múdrosť človeka osvecuje jeho tvár, a tvrdosť jeho tvári sa mení.
1Kdo je kakor modrijan? in kdo zna razlago stvari? Modrost razsvetljuje človeku obraz, in trma z lica njegovega izgine.
2Ja ti radím: Ostríhaj slovo kráľovo, a to pre prísahu Božiu.
2Jaz ti svetujem: Ukaz kraljev spoštuj, in to z ozirom na prisego Božjo.
3Neponáhľaj sa odísť zpred jeho tvári ani nestoj v zlej veci, lebo učiní všetko, čo chce;
3Ne prenagli se, da greš izpred obličja njegovega, in ne vtikaj se v hudo reč! Zakaj on stori vse, kar hoče,
4pretože slovo kráľovo má moc, a kto mu povie: Čo robíš?
4ker beseda kraljeva ima moč, in kdo mu more reči: Kaj delaš?
5Ten, kto ostríha prikázanie, nepozná ničoho zlého. A srdce múdreho pozná čas a súd.
5Kdor izpolnjuje zapoved, se ne ozira na nič hudega; in srce modrega razpoznava čas in pravo sodbo.
6Lebo každá vec má svoj čas a súd, pretože zlo človeka je mnohé na ňom.
6Zakaj za vsako početje je čas in sodba; kajti težko obremenja človeka zlo.
7Lebo nevie toho, čo bude; lebo jako bude, kto mu to oznámi?
7Zakaj on ne ve, kaj se zgodi; ker kdo mu oznani, kako se zgodi?
8Niet človeka, ktorý by vládol nad duchom, aby zadržal ducha, ani niet vlády nado dňom smrti, ani niet prepustenia z toho boja, ako ani nezachráni bezbožnosť toho, kto ju pácha.
8Noben človek ni vladar duhu, da bi zadržal duha; in nihče nima vlade nad dnevom smrti; in v vojski ni nobenega oproščenja; in brezbožnost ne reši tistega, ki ji je vdan.
9To všetko som videl priložiac svoje srdce ku každému dielu, ktoré sa deje pod slnkom, a videl som i to, že niekedy vládne človek nad človekom na svoje zlé.
9Vse to sem videl, in obrnil sem srce svoje k vsemu dejanju, ki se godi pod solncem, ob času, ko človek vlada ljudem v njih nesrečo.
10A tak som videl bezbožných pochovaných, a došli pokoja; ale zo svätého miesta odišli a boli zabudnutí v meste tí, ktorí robili spravedlivo. Aj to je márnosť.
10In tako sem videl brezbožne, da so jih pokopavali in so prišli v grob; tisti pa, ki so prav ravnali, so morali oditi iz svetega kraja in so jih pozabili v mestu. Tudi to je ničemurnost.
11Pretože sa ihneď nevykonáva súdny výrok za zlý skutok, preto je plné srdce synov človeka v nich robiť zlé.
11Ker se hitro ne izvrši sodni izrek proti hudemu dejanju, zato je srce otrok človeških polno smelosti, da delajo hudo.
12Hoci sa niekedy hriešnikovi, ktorý vykoná i stokrát zlé, odkladá, viem i to cele iste, že bude dobre tým, ktorí sa boja Boha, ktorí sa boja jeho tvári.
12Čeprav grešnik stokrat stori hudo in se mu daljšajo dnevi, vendar vem za gotovo, da se bo njim, ki se Boga boje, dobro godilo, ker se ga boje;
13Ale nebude dobre bezbožnému, ani nepredĺži svojich dní, ktoré sa pominú jako tieň, pretože sa nebojí tvári Božej.
13ali brezbožniku se ne bo dobro godilo, tudi ne podaljša dni svojih, ki so kakor senca, ker se Boga ne boji.
14Je márnosť, ktorá sa deje na zemi, že sú spravedliví, ktorých stíha zlé, jako keby robili skutky bezbožných, a sú bezbožní, ktorých stíha dobré, jako keby robili skutky spravedlivých. Povedal som, že aj to je márnosť.
14Je ničemurnost, ki se dogaja na zemlji: da so pravični, katerim se godi po delih brezbožnikov, in so brezbožni, katerim se godi po delih pravičnikov. Rekel sem, da tudi to je ničemurnost.
15Preto som vychvaľoval radosť, pretože človek nemá ničoho dobrého pod slncom krome jesť a piť a radovať sa, a to aby ho sprevádzalo v jeho trudnej práci vo dňoch jeho života, ktoré mu dal Bôh pod slnkom.
15Tedaj sem hvalil veselje, ker ni nič boljšega človeku pod solncem, nego da jé in pije in se veseli, in to naj pri njem ostane ob trudu njegovem vse njegove žive dni, kar mu jih je dal Bog pod solncem.
16A keď som priložil svoje srdce, aby som poznal múdrosť a videl zamestnanie, ktoré sa vykonáva na zemi, lebo ani vodne ani vnoci nevidí človek spánku na svojich očiach,
16Ko sem obrnil srce svoje v to, da bi spoznaval modrost in ogledoval počenjanje, ki se godi na zemlji (saj tudi ne okusi človek ne po dne, ne po noči spanja s svojimi očmi):tedaj sem videl glede vsega dela Božjega, da človek ne more doumeti dela, ki se godi pod solncem; kakorkoli se napenja, da ga izsledi, ga z umom ne doseže; in čeprav bi modrijan menil, da ga razume, ga vendar ne bo mogel doseči.
17videl som všetko dielo Boha, že človek nemôže vystihnúť dielo, ktoré sa deje pod slnkom; keby sa i jakokoľvek namáhal človek vyhľadať, nenajde, ba ani keby povedal múdry, že pozná, nebude môcť najsť.
17tedaj sem videl glede vsega dela Božjega, da človek ne more doumeti dela, ki se godi pod solncem; kakorkoli se napenja, da ga izsledi, ga z umom ne doseže; in čeprav bi modrijan menil, da ga razume, ga vendar ne bo mogel doseči.