1A ešte pokračoval Elíhu a riekol:
1Še je Elihu nadaljeval, govoreč:
2Počkaj trochu na mňa, a poviem ti, lebo mám ešte niečo hovoriť za Boha.
2Počakaj še malo, in te poučim, kajti še imam besed za Boga.
3Vynesiem svoju známosť zďaleka a svojmu tvorcovi vzdám spravedlivosť.
3Prinesem znanje svoje iz daljave in pripoznam pravičnost Stvarniku svojemu.
4Lebo istotne nebudú moje slová lživé; máš dokonalého čo do známosti pred sebou.
4Kajti zares, besede moje niso lažnive; popoln v spoznanju je, ki stoji pred teboj!
5Hľa, silný Bôh je svrchovane mocný a nezamieta, svrchovane mocný a premúdreho srdca.
5Glej, Bog je mogočen, vendar ne zaničuje nikogar; mogočen je v moči razuma.
6Nebude udržovať pri živote bezbožníka, ale dá súd biednych.
6Brezbožnih ne hrani v življenju, trpinom pa pridobiva pravico.
7Neodvráti svojich očí od spravedlivého, ale ich posadzuje s kráľmi na trón a usadzuje ich ta na večnosť, a tak bývajú povýšení.
7Ne odvrača oči svojih od pravičnih, ampak s kralji na prestolu jim da sedeti za vedno, da so povišani.
8A jestli sú poviazaní reťazami a lapení sú do povrazov trápenia,
8In ko so zvezani v sponah in ujeti v vezeh revščine,
9vtedy im oznamuje ich skutok a ich prestúpenia, že sa pozdvihli proti nemu.
9tedaj jim oznani njih dejanje in njih prestopke, da so prevzetovali,
10A odhaľuje ich ucho pre kázeň a hovorí, aby sa navrátili od neprávosti.
10in jim odpre uho za svarilo in veli, naj se preobrnejo od krivice.
11Ak poslúchnu a budú mu slúžiť, ztrávia svoje dni v dobrom a svoje roky v rozkoši.
11Ako poslušajo in se mu podvržejo, prežive dni svoje v blaginji in leta svoja v prijetnostih.
12Ale ak neposlúchnu, nadídu na meč a zomrú v nevedomosti.
12Ako pa ne poslušajo, lete v strelo in mrjo v nerazumu.
13Ale ľudia pokryteckého srdca ukladajú hnev; nevolajú o pomoc, keď ich viaže.
13Kateri pa so bogapozabni v srcu, gojé jezo: ne kličejo za pomoč, kadar jih je zvezal.
14Ich duša zomiera v mladosti a ich život medzi smilníkmi.
14Njih duša umrje v mladosti in njih življenje pogine med nečistosti prodanimi.
15Vytrhuje strápeného v jeho trápení a v tiesni odhaľuje ich ucho.
15A trpina otimlje v trpljenju njegovem in po stiski jim odpira uho.
16A tak by istotne vyvábil i teba z tlamy súženia do priestranstva, kde neni úzkosti, a to, čo by sa položilo na tvoj stôl, bolo by plné tuku.
16Tudi tebe bi bil iz žrela stiske odpeljal v prostranost, kjer ni tesnobe, in kar se postavi na mizo tvojo, bi bilo polno tolščobe.
17Ale ty si plný pravoty bezbožného; pravota a súd ťa držia na nohách.
17Ali napolnjen si s sodbo brezbožnikovo: sodba in obsodba te zadeneta.
18Lebo nech ťa nezvedie prchlivosť rúhavo tlieskať rukami, ani nech ťa neodkloní množstvo výkupného.
18Zato glej, da te togota ne zapelje v zasmehovanje Boga, in obilost podkupnine naj te ne prekani!
19Či ti tvoj krik pomôže z úzkosti alebo i všetko napätie sily?
19Pomore ti li tvoje vpitje tja, kjer ni stiske, in vse napenjanje moči tvoje?
20Nedychti po noci, aby boly vyrvané národy so svojho miesta.
20Ne žéli si noči, v kateri bodo ljudstva iztrebljena z mesta svojega.
21Chráň sa, aby si neobrátil svojej tvári k márnosti! Lebo to volíš radšej ako strádať.
21Varuj se, ne obračaj se h krivici, kajti njo rajši voliš nego trpljenje.
22Hľa, silný Bôh vládne velebne vo svojej sile! Kto je jemu podobný učiteľ?
22Glej, Bog mogočni ravna vzvišeno v moči svoji; kdo je tak učitelj kakor On?
23Kto mu naložil jeho cestu? Alebo kto povie: Robíš neprávosť?
23Kdo Mu je predpisal pot Njegovo in kdo sme reči: Nepravo si storil?
24Pamätaj, aby si vyvyšoval jeho dielo, ktoré ospevujú ľudia.
24Pomisli, da ti je poveličevati delo Njegovo, katero opevajo ljudje.
25Všetci ľudia ho vidia; smrteľný človek sa díva naň zďaleka.
25Vsi ljudje je z veseljem gledajo, smrtnik je zagleda oddaleč.
26Hľa, silný Bôh je taký velebný, že to nevieme pochopiť; počet jeho rokov sa nedá vystihnúť.
26Glej, Bog mogočni je prevzvišen za naše spoznanje, število let Njegovih je nedoumno.
27Lebo vyvodí kvapky vody; pršia ako dážď, podľa druhu jeho mhly,
27Kajti On dviga gori kapljico vode; od sopare, ki jo napravlja, solzé kot dež,
28ktorými tečú i najvyššie oblaky a kropia na mnohých ľudí.
28ki ga visoki oblaki izlivajo in kapljajo na človeka v obilosti.
29Áno, či potom porozumie voľakto rozpätiu oblakov, hrmotu jeho stánu?
29In ume li kdo razprostrtje oblakov, prasketanje šatora Njegovega?
30Hľa, rozprestiera nad sebou svoje svetlo a pokrýva korene mora.
30Glej, On razširja svetlobo svojo okoli sebe in s koreninami morja se ogrinja;
31Lebo tými vecami súdi ľudí a dáva pokrmu hojnosť.
31kajti s tem sodi narode, s tem daje jedi v izobilju.
32Svoje ruky pokrýva svetlom hromu a velí mu, aby uderil do cieľa.
32Roke svoje odeva z bliskom in ga pošilja, da zadene protivnika.Njegovo grmenje Ga naznanja, celo živina čuti, da prihaja.
33Ohlasuje o ňom jeho rachot, i ten dobytok, a čo ešte len keď už vystupuje!
33Njegovo grmenje Ga naznanja, celo živina čuti, da prihaja.