¹Hľa, nádej človeka na neho je klamná. Alebo či sa dokonca už i na jeho pohľad rúti na zem?

¹Moreš li leviatana [T. j. krokodil.] potegniti iz reke s trnkom, stisneš mu li z vrvjo jezik?

²Nikto nie je taký smelý, ani len aby ho zobudil. A kde kto potom sa postaví predo mnou?!

²Moreš mu li potegniti ločkasto vrvco skozi nos in čeljust prebosti z obodcem?

³Kto ma kedy predišiel voľačím, aby som odplatil? Čokoľvek je pod všetkými nebesami, je moje.

³Bo te li veliko prosil ali sladke besede ti govoril?

⁴Nebudem mlčať o jeho údoch o sile a kráse jeho ustrojenia.

⁴Sklene li s teboj zavezo, da ga sprejmeš za hlapca za vekomaj?

⁵Kto odkryje povrch jeho rúcha? S dvojitou svojou úzdou kto pristúpi?

⁵Se li boš z njim igral kakor s ptičkom in ga privezal k deklam svojim?

⁶Kto otvorí vráta jeho tvári? Okolo jeho zubov je strach.

⁶Ali ga bodo prodajali tovariši ribičev, ga razdelili med trgovce?

⁷Pýchou ryhy jeho štítov; každý je privrený jako tesná pečať.

⁷Moreš mu li kožo napolniti s sulicami in glavo njegovo z ostvami?

⁸Jeden prilieha k druhému tak, že vzduch nevojde medzi ne.

⁸Položi le roko nanj – a pomni boj, ne boš tega storil v drugič!

⁹Každý ľne pevne k druhému; držia sa spolu a neodstávajú od seba.

⁹Glej, prazno je upanje, da ga dobiš; saj že njega pogled vrže človeka na tla.

¹⁰Jeho kýchanie žiari svetlom a jeho oči sú jako riasy rannej zory.

¹⁰Ni ga človeka toliko drznega, da bi ga dražil. – In kdo je, ki bi se smel postaviti pred moje obličje?

¹¹Z jeho úst vychádzajú fakle; uletujú ohnivé iskry.

¹¹Kdo mi je dal kaj poprej, da bi mu moral povrniti? Kar je pod vesoljnim nebom, je moje.

¹²Z jeho chriapov vychádza dym; je to jako vrúci kotol a horiaca sitina.

¹²Ne bom molčal o udih njegovih, ne o veliki moči in lepoti rasti njegove.

¹³Jeho dych rozpaľuje uhlie, a plameň vychádza z jeho úst.

¹³Kdo mu odgrne povrhnje oklopje in kdo se osmeli seči mu med dvojno ozobje?

¹⁴V jeho šiji prebýva sila, a pred ním výskoky uteká strach.

¹⁴Kdo odpre vrata njegovega obličja? Okoli zob njegovih je groza.

¹⁵Kusy jeho mäsa pevne sa držia. Všetko je na ňom ako uliate, ani sa nepohne.

¹⁵Ponos njegov so močni ščiti, ščit s ščitom sklenjen s trdnim pečatom.

¹⁶Jeho srdce je uliate jako z kameňa, a je uliate, pevné jako spodný žernov.

¹⁶Drug z drugim se tesno skladajo, da še sapica ne pihne skozi nje;

¹⁷Jeho dvihnutia sa boja i najsilnejší; zlyhajú od zdrtenia.

¹⁷drug na drugem vise trdno, med sabo staknjeni se ne ločijo.

¹⁸Keby ho niekto dostihol mečom, jeho meč neostojí, ani kopija ani strela ani pancier.

¹⁸Kihanje njegovo zažiga svetlobo, oči njegove so kakor trepalnice jutranje zarje.

¹⁹Považuje železo za slamu, za hnilé drevo meď.

¹⁹Iz ust mu pohajajo goreče bakle, ognjene iskre se sipljejo iz njih.

²⁰Strela z luku ho nepohne na útek; kamene z praku sa mu obrátia na plevy.

²⁰Iz nozdrvi se mu vali dim kakor iz lonca, kipečega nad gorečim dračjem.

²¹Kyjak považuje za suché steblo; smeje sa šramotu kopije.

²¹Sapa njegova razžiga žerjavico, iz ust pa mu šviga plamen.

²²Pod ním je ostrie črepu; stelie hrot, ako čo by to bolo na blato.

²²Na vratu njegovem prebiva moč in strah skače pred njim.

²³Pôsobí, aby vrela hlbina jako hrniec; robí more nádobou strojenej masti.

²³Podgrlje na telesu mu visi trdno, tesno se ga oklepa, se ne gane.

²⁴Za ním svieti draha; považuje priepasť za bezvládne šediny.

²⁴Srce njegovo je trdo kakor kamen, trdo kakor spodnji kamen mlinski.

²⁵Nie je mu podobného na zemi; ktorý by bol učinený tak, bez strachu.

²⁵Kadar se vzdigne, se boje močni, od osupnosti ne dosežejo namere svoje.

²⁶Smele pozrie na čokoľvek vysoké; je kráľom nad všetkými šelmami.

²⁶Če ga kdo zadene z mečem, ne obtiči v njem, tudi ne kopje, ne strela, ne ostve.

²⁷Za železo se toliko meni kakor za slamo in za bron kakor za gnil les.

²⁸Nobena pšica ga ne požene v beg, kameni s prače so mu kakor pleve,

²⁹kiji kakor bilke in svrčeči sulici se smeje.

³⁰Spodnja stran njegova so ostre čepinje; kakor mlatilni voz gre čez blato.

³¹Napravlja, da vre v globočini kakor v loncu, da je morje kakor kotel z vročim mazilom.

³²Svetlo stezo za sabo dela, da se kaže kakor glava osivela.

³³Na zemlji mu ga ni para, njemu, ki je ustvarjen, da bodi brez strahu.Vse visoko smelo gleda, kralj je vsem zverem ponosnim.

³⁴Vse visoko smelo gleda, kralj je vsem zverem ponosnim.