¹A idúc pomimo videl človeka, slepého od narodenia.

¹In gredoč mimo, ugleda človeka, ki je bil slep od rojstva.

²A jeho učeníci sa ho opýtali a riekli: Rabbi, kto zhrešil, on a či jeho rodičia, aby sa slepý narodil?

²In vprašajo ga učenci njegovi, rekoč: Rabi, kdo je grešil: ta ali roditelji njegovi, da se je slep rodil?

³Ježiš odpovedal: Ani on nezhrešil ani jeho rodičia, ale aby boli skutky Božie zjavené na ňom.

³Jezus odgovori: Grešil ni ne ta, ne roditelji njegovi, temuč da se razodenejo dela Božja na njem.

⁴Ja musím konať skutky toho, ktorý ma poslal, dokiaľ je deň; ide noc, keď nebude môcť nikto pracovať.

⁴Jaz moram delati dela tega, ki me je poslal, dokler je dan; pride noč, ko nihče ne bo mogel delati.

⁵Keď som na svete, som svetlom sveta.

⁵Dokler sem na svetu, sem luč sveta.

⁶To povediac, napľul na zem, spravil blato zo sliny, natrel ho na oči slepého

⁶Rekši to, pljune na zemljo in napravi blato iz sline in pomaže z blatom slepcu oči

⁷a povedal mu: Idi, umy sa v rybníku Siloam (čo je preložené: Poslaný). A tak odišiel a umyl sa, a prišiel a videl.

⁷in mu reče: Pojdi, umij se v kopeli Siloamu (kar se tolmači: Poslan). Odide torej in se umije, ter se vrne z vidom.

⁸Vtedy hovorili súsedia a tí, ktorí ho predtým vídali slepého, a že bol žobrák: Či nie je toto ten, ktorý to sedával a žobral?

⁸A sosedje, in kateri so ga prej videli, da je bil berač, govore: Ni li ta, ki je sedel in prosjačil?

⁹Jedni hovorili, že je to on; a druhí hovorili: Nie je, ale mu je podobný. Ale on hovoril: Ja som to.

⁹Drugi pravijo: On je; drugi pa: Ni, le podoben mu je. Sam pravi: Jaz sem.

¹⁰Vtedy mu povedali: A jakože sa ti otvorili oči?

¹⁰Reko mu torej: Kako pa so se ti odprle oči?

¹¹A on odpovedal: Človek, ktorý sa volá Ježiš, spravil blato, pomazal moje oči a povedal mi: Idi k rybníku Siloam a umy sa! A odišiel som a keď som sa umyl, videl som.

¹¹On odgovori: Človek, ki se imenuje Jezus, je napravil blato, in mi je pomazal oči in mi rekel: Pojdi v Siloam in umij se. Šel sem torej in se umil, in sem izpregledal.

¹²Vtedy mu povedali: A kde je ten človek? Povedal: Neviem.

¹²Reko mu: Kje je on? Reče: Ne vem.

¹³Potom ho pojali k farizeom, toho predtým slepého.

¹³Peljejo ga k farizejem, tega, ki je bil nekdaj slep.

¹⁴A bola sobota, keď spravil Ježiš to blato a otvoril jeho oči.

¹⁴Bila je pa sobota tisti dan, ko je Jezus naredil blato in mu odprl oči.

¹⁵A tedy sa ho zase opýtali aj farizeovia, ako prezrel? A on im povedal: Priložil blato na moje oči, a umyl som sa a vidím.

¹⁵Zdaj ga torej vprašujejo tudi farizeji, kako je izpregledal. On jim pa reče: Blato mi je dal na oči, in umil sem se in vidim.

¹⁶Vtedy povedali niektorí z farizeov: Ten človek nie je od Boha, lebo nezachováva soboty. Zase iní hovorili: Jako môže hriešny človek robiť také divy? A bola roztržka medzi nimi.

¹⁶Tedaj reko nekateri izmed farizejev: Ta človek ni od Boga, ker sobote ne posvečuje. Drugi pravijo: Kako more človek grešnik take čudeže delati? In razpor je bil med njimi.

¹⁷Vtedy zase povedali slepému: Čo ty hovoríš o ňom, že otvoril tvoje oči? A on povedal: Je prorok.

¹⁷Zopet reko slepcu: Kaj ti praviš o njem, ker ti je odprl oči? On pa reče: Prorok je.

¹⁸Vtedy neverili Židia o ňom, že by bol býval slepý a že prezrel, dokiaľ nezavolali jeho rodičov, rodičov toho, ktorý to prezrel,

¹⁸Judje torej niso verjeli, da je bil slep in da je izpregledal, dokler niso poklicali roditeljev tega, ki je izpregledal.

¹⁹a opýtali sa ich a riekli: Či je toto ten váš syn, o ktorom vy hovoríte, že sa slepý narodil? Ako je to, že teraz vidí?

¹⁹In jih vprašajo, rekoč: Je li vaš ta sin, ki o njem pravite, da se je slep rodil? Kako pa sedaj vidi?

²⁰A jeho rodičia im odpovedali a riekli: Vieme, že je to náš syn, aj to, že sa slepý narodil;

²⁰Odgovore jim roditelji njegovi in reko: Vemo, da je ta sin naš in da se je slep rodil;

²¹ale jako je to, že teraz vidí, nevieme, alebo kto otvoril jeho oči, my nevieme. Má svoje roky, pýtajte sa jeho; on bude hovoriť za seba.

²¹kako pa sedaj vidi, ne vemo, ali kdo mu je oči odprl, tudi ne vemo. Njega vprašajte, leta ima, naj govori sam zase.

²²To povedali jeho rodičia preto, že sa báli Židov, lebo Židia sa už boli medzi sebou dohodli, aby ten, kto by vyznal o ňom, že je Kristus, bol vylúčený zo synagógy.

²²To so rekli roditelji njegovi zato, ker so se bali Judov; zakaj Judje so se bili že dogovorili, naj se izobči iz shodnice, kdor bi ga pripoznal za Kristusa.

²³Preto povedali jeho rodičia, má vraj svoje roky, jeho sa pýtajte.

²³Zato so roditelji njegovi rekli: Leta ima, njega vprašajte.

²⁴Vtedy zavolali po druhé človeka, ktorý to bol slepý, a povedali mu: Daj Bohu chválu; my vieme, že ten človek je hriešnik.

²⁴Pokličejo torej drugič človeka, ki je bil slep, in mu reko: Daj Bogu čast! mi vemo, da je ta človek grešnik.

²⁵A on odpovedal: Či je hriešnik, neviem; jedno viem, že som bol slepý a že teraz vidím.

²⁵On pa odgovori: Če je grešnik, ne vem; eno vem, da sem bil slep, in da sedaj vidim.

²⁶A zase mu len povedali: Čo ti urobil? Ako otvoril tvoje oči?

²⁶Reko mu torej: Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči?

²⁷Odpovedal im: Už som vám povedal, a nepočuli ste. Čo zase chcete počuť? Či azda aj vy chcete byť jeho učeníkmi?

²⁷Odgovori jim: Saj sem vam že povedal, in niste slišali; čemu hočete zopet slišati? Ali hočete tudi vi postati njegovi učenci?

²⁸Nadávali mu a povedali: Ty si toho učeníkom, ale my sme učeníci Mojžišovi.

²⁸Oni pa ga opsujejo in reko: Ti si njegov učenec; mi smo Mojzesovi učenci.

²⁹My vieme, že Mojžišovi hovoril Bôh, ale o tomto nevieme, odkiaľ je.

²⁹Mi vemo, da je z Mojzesom govoril Bog; za tega pa ne vemo, odkod je.

³⁰Človek odpovedal a riekol im: Práve v tom je tá divná vec, že vy neviete, odkiaľ je, a otvoril moje oči.

³⁰Človek odgovori in jim reče: To je pa res čudno, da vi ne veste, odkod je, in vendar mi je odprl oči!

³¹Veď vieme, že Bôh hriešnikov nečuje; ale keď niekto ctí Boha a činí jeho vôľu, toho čuje.

³¹Vemo pa, da grešnikov Bog ne sliši, ampak če kdo časti Boga in izpolnjuje voljo njegovo, tega sliši.

³²Od veku nebolo slýchať, že by niekto bol otvoril oči toho, kto sa slepý narodil.

³²Od vekomaj se ni slišalo, da bi bil kdo odprl oči od rojstva slepemu.

³³Keby on nebol od Boha, nemohol by nič robiť.

³³Ko ta ne bi bil od Boga, ne bi mogel ničesar storiti.

³⁴Odpovedali a riekli mu: Ty si sa celý narodil v hriechoch a ty nás učíš? A vyhnali ho von.

³⁴Odgovore in mu reko: Ves v grehih si se rodil, pa boš ti nas učil? In ga pahnejo ven.

³⁵A Ježiš počul o tom, že ho vyhnali von, a keď ho našiel, povedal mu: Ty že veríš v Syna Božieho?

³⁵Jezus zasliši, da so ga vrgli ven, in ko ga najde, mu reče: Veruješ li v Sina Božjega?

³⁶A on odpovedal a riekol: A kto je to, Pane, aby som uveril v neho?

³⁶On odgovori in reče: In kdo je, Gospod, da bi veroval vanj?

³⁷A Ježiš mu povedal: Aj si ho videl, a ten, ktorý hovorí s tebou, to je on.

³⁷Jezus mu reče: Videl si ga, in ki s teboj govori, ta je.

³⁸A on povedal: Verím, Pane, a klaňal sa mu.

³⁸On pa reče: Verujem, Gospod! in ga moli.

³⁹A Ježiš povedal: Ja som prišiel na súd na tento svet, aby tí, ktorí nevidia, videli, a tí, ktorí vidia, boli slepí.

³⁹In Jezus veli: Na sodbo sem prišel jaz na ta svet, da izpregledajo, kateri ne vidijo, in kateri vidijo, da oslepe.

⁴⁰A počuli to niektorí z farizeov, ktorí boli s ním, a povedali mu: Či sme azda aj my slepí?

⁴⁰In slišijo to izmed farizejev tisti, ki so bili ž njim, in mu reko: Ali smo tudi mi slepi?Jezus jim reče: Ko bi bili slepi, ne bi imeli greha; sedaj pa pravite: Vidimo; zato greh vaš ostaja.

⁴¹A Ježiš im povedal: Keby ste boli slepí, nemali by ste hriechu, ale teraz hovoríte: Vidíme, a preto váš hriech zostáva.

⁴¹Jezus jim reče: Ko bi bili slepi, ne bi imeli greha; sedaj pa pravite: Vidimo; zato greh vaš ostaja.