1A Hospodin riekol Jozuovi: Neboj sa ani sa nestrachuj! Pojmi so sebou všetok ľud, súci do boja, a vstaň a iď hore do Haja. Hľaďže, dal som do tvojej ruky kráľa mesta Haj i jeho ľud, jeho mesto i jeho zem.
1In GOSPOD veli Jozuetu: Ne boj se in ne plaši se! Vzemi vse vojščake s seboj in vstani ter pojdi gori zoper Aj! Poglej, dal sem ti v roko kralja v Aju ter ljudstvo in mesto in deželo njegovo.
2A učiníš mestu Haj i jeho kráľovi, jako si učinil Jerichu i jeho kráľovi, len že jeho korisť i jeho dobytok ulúpite pre seba. Postav si úklad mestu od jeho tyla.
2In stori Aju in njegovemu kralju, kakor si storil Jerihu in kralju njegovemu, samo njegov plen in živino njegovo si razdelite med seboj. Postavi si zasedo zadaj za mestom!
3Vtedy vstal Jozua, všetok ľud, súci do boja, aby išli hore do Haja. A Jozua vybral tridsať tisíc mužov, silných hrdinov, a poslal ich vopred vnoci.
3Vstane torej Jozue in vsi vojščaki, da bi šli gori proti Aju; Jozue pa izbere trideset tisoč mož, krepkih junakov, in jih odpošlje po noči
4A prikázal im a riekol: Hľaďte, vy budete úkladiť mestu od tyla mesta. Nevzdiaľte sa veľmi ďaleko od mesta a buďte všetci hotoví.
4ter jim zapove, rekoč: Pazite, vi bodete v zasedi zadaj za mestom; ne hodite pa daleč od mesta, temuč bodite vsi pripravljeni.
5A ja a všetok ľud, ktorý pojde so mnou, budeme sa blížiť mestu. A stane sa, keď vyjdú oproti nám ako tam prv, že budeme utekať pred nimi.
5Jaz pa in vse ljudstvo, ki je z menoj, se približamo mestu. In ko pridejo ven zoper nas kakor onkrat, bomo bežali pred njimi;
6A vyjdú za nami a pojdú, až ich odtrhneme od mesta, lebo povedia: Utekajú pred nami jako tam prv! A budeme utekať pred nimi.
6in spusté se za nami, in tako jih odtegnemo od mesta; kajti poreko: Beže pred nami kakor poprej. In ko bomo bežali pred njimi,
7A vy vstanete z úkladiska a zaujmete mesto. A Hospodin, váš Bôh, ho dá do vašej ruky.
7planite iz zasede in zavzemite mesto, zakaj GOSPOD, vaš Bog, vam ga izda v roke.
8A stane sa, keď dosiahnete mesto, že ho zapálite ohňom; učiníte podľa slova Hospodinovho. Hľaďte, prikázal som vám!
8In ko vzamete mesto, ga zažgite; delajte po besedi GOSPODOVI! Glejte, jaz sem vam to zapovedal.
9A tak ich poslal Jozua, a išli do úkladiska a zostali medzi Bét-elom a medzi Hajom, od západnej strany mesta Haj. A Jozua nocoval tej noci medzi ľudom.
9Pošlje jih torej Jozue, in so šli v zasedo in ostali med Betelom in Ajem, na večerni strani mesta Aja. Jozue pa je prenočil med ljudstvom.
10Potom vstanúc Jozua skoro ráno spočítal ľud a išiel hore, on i starší Izraelovi, pred ľudom k Haju.
10Zjutraj pa vstane Jozue zgodaj in prešteje ljudstvo in gre s starešinami Izraelovimi ljudstvu na čelu proti Aju.
11A všetok bojovný ľud, ktorý bol s ním, išiel hore, priblížili sa a prišli naproti mestu a položili sa táborom od severnej strany Haja, a dolina bola medzi ním a medzi Hajom.
11Tudi vse vojaško moštvo, ki je bilo pri njem, gre gori ž njim, in približajo se ter pridejo pred mesto in se utabore na polnočni strani Aja, da je bila le dolina med njimi in Ajem.
12A vzal okolo päť tisíc mužov a postavil ich úkladom medzi Bét-elom a medzi Hajom od západnej strany mesta.
12Vzel pa je okoli pet tisoč mož in jih postavil v zasedo med Betelom in Ajem, na zahodni strani mesta.
13A rozostavil ľud, celý tábor, ktorý bol od severnej strany mesta, i jeho zadné vojsko od západnej strany mesta. A tak odišiel Jozua tej noci naprostred doliny.
13In postavijo moštvo vsega tabora, da je bilo na polnočni strani mesta, zasednike pa na zahodni strani mesta. In Jozue je šel tisto noč v sredo doline.
14A stalo sa, keď to videl kráľ mesta Haj, poponáhľali sa a vstanúc skoro ráno vyšli mužovia mesta vústrety Izraelovi do boja, on i všetok jeho ľud, na určený čas pred rovinu. Ale on nevedel, že mu úkladia od tyla mesta.
14Ko pa vidi to kralj v Aju, pohite mestni možje ter vstanejo zgodaj in planejo ven, da se bojujejo z Izraelom, kralj in vse ljudstvo njegovo, na določen kraj pred ravnino; a ni vedel, da je zaseda zoper njega zadaj za mestom.
15A Jozua a všetok Izrael sa staväli, jako keby boli porazení pred nimi a utekali cestou púšte.
15Jozue pa in ves Izrael zbeži kakor premagan pred njimi po poti proti puščavi.
16Vtedy bol krikom povolaný všetok ľud, ktorý bol v meste, aby ich honili, a honili Jozuu a boli odtrhnutí od mesta.
16In skličejo vse ljudstvo, ki je bilo v mestu, da udero za njimi; in spuste za Jozuetom in se ločijo od mesta.
17A nezostalo ani muža v meste Haj ani v Bét-ele, ktorý by nebol vyšiel za Izraelom, a zanechali mesto otvorené a honili Izraela.
17In ni ostalo enega moža v Aju ali Betelu, ki ne bi bil šel tirat Izraela; mesto pa so pustili odprto in se gnali za Izraelom.
18A Hospodin riekol Jozuovi: Vystri svojou kopiou, ktorá je v tvojej ruke, proti mestu Haj, lebo ho dám do tvojej ruky! A Jozua vystrel kopiou, ktorá bola v jeho ruke, proti mestu.
18Tedaj reče GOSPOD Jozuetu: Vzdigni sulico, ki jo imaš v roki, proti Aju; kajti dam ti ga v roko. In Jozue vzdigne sulico, ki jo je imel v roki, proti mestu.
19Vtedy povstal rýchle úklad zo svojho mesta, a bežali, hneď ako vystrel svoju ruku, a vojdúc do mesta zaujali ho, a chytro zapálili mesto ohňom.
19In zasedniki se hitro vzdignejo s svojega mesta in teko, bržko je iztegnil roko, in pridejo v mesto ter se ga polaste in ga precej zažgo.
20A mužovia Haja obzrúc sa nazpät videli, že hľa, vystupuje dym mesta do neba, a nebolo v nich sily utiecť ani sem ani ta, a ľud, ktorý utekal na púšť, obrátil sa zpät proti prenasledovateľovi.
20Ko se pa ajski možje ozro, vidijo, in glej, dim se vali iz mesta do neba; njim pa ni mogoče bežati ne sem, ne tja. A ljudstvo izraelsko, ki je bežalo proti puščavi, se obrne in plane nad svoje preganjalce.
21Keď potom videl Jozua i celý Izrael, že úklad zaujal mesto, a že vystupuje dym mesta, vrátili sa a bili mužov Haja.
21Ko namreč vidi Jozue in ves Izrael, da so zasedniki dobili mesto ter da se vali dim iz njega, se zopet obrnejo in pobijajo može iz Aja.
22A tamtí vyšli z mesta proti nim, a tak boli Izraelovi v prostredku, jedni im boli ztade a druhí ztade, a bili ich až im nikto nezostal živý ani z nich nikto neutiekol.
22In zasedniki pridejo iz mesta, njim nasproti, tako da Izraelci zajamejo Ajance po tej in po oni strani in jih porazijo, da nihče ni preostal, ne utekel.
23A kráľa Haja chytili živého a doviedli ho k Jozuovi.
23Ajskega kralja pa ujamejo živega in ga pripeljejo k Jozuetu.
24A stalo sa, keď pobil Izrael všetkých obyvateľov mesta Haj na poli, na púšti, kam ich honili, a keď popadali všetci ostrím meča, až boli cele vyhladení, vtedy sa vrátil celý Izrael do mesta Haj, a zbili ho ostrím meča.
24In ko je Izrael pobil vse prebivalce mesta Aja, na polju in v puščavi, kamor so bili za njimi pridrli, in so vsi popadali z ostrino meča, da jih je bilo konec, se obrne ves Izrael proti Aju in ga pokončajo z ostrino meča.
25A bolo všetkých, ktorí padli toho dňa, od muža až do ženy, dvanásť tisíc, všetko ľudia mesta Haj.
25In vseh, ki so padli tisti dan, mož in žen, je bilo dvanajst tisoč, vsi iz Aja.
26A Jozua nespustil svojej ruky, ktorú vystrel s kopiou, dokiaľ celkom nevyhladil všetkých obyvateľov Haja zarieknuc ich úplnej záhube.
26Jozue pa ni potegnil nazaj roke, s katero je vzdignil sulico, dokler ni s prokletjem uničil vseh ajskih prebivalcev.
27Len dobytok a korisť toho mesta ulúpili pre seba synovia Izraelovi, podľa slova Hospodinovho, ktoré prikázal Jozuovi.
27Samo živino in plen mesta so si Izraelci razdelili med seboj, po besedi GOSPODOVI, ki jo je zapovedal Jozuetu.
28A Jozua spálil Haj a učinil ho večnou hromadou a púšťou a je tak až do tohoto dňa.
28Tako je Jozue požgal Aj in napravil iz njega grobljišče za vselej, podrtino, ki je do današnjega dne.
29A kráľa Haja obesil na strom a nechal ho visieť až do večera. Ale keď zašlo slnko, rozkázal Jozua, a sňali jeho mŕtvolu so stromu a hodili ju ku vrátam brány mesta a nanosili na neho veľkú hromadu kamenia, ktorá je tam až do tohoto dňa.
29Ajskega kralja pa je obesil na drevesu do večera; in ko je solnce zahajalo, ukaže Jozue, naj snamejo truplo njegovo z drevesa, in vrgli so ga ob vhodu v mestna vrata ter napravili nad njim veliko grobljo, do današnjega dne.
30Vtedy postavil Jozua Hospodinovi, Bohu Izraelovmu, oltár na vrchu Ébale,
30Tedaj zgradi Jozue oltar GOSPODU, Bogu Izraelovemu, na gori Ebalu,
31tak ako prikázal Mojžiš, služobník Hospodinov, synom Izraelovým, ako je to napísané v knihe zákona Mojžišovho, oltár z celých kameňov netesaných, nad ktorými nepovzniesli železa. A obetovali na ňom zápalné obeti Hospodinovi a obetovali aj bitné obeti pokojné.
31prav kakor je sinovom Izraelovim zapovedal Mojzes, hlapec GOSPODOV, kakor je pisano v knjigi Mojzesovega zakona, oltar iz neobdelanih kamenov, nad katerimi niso vihteli železa; in prinašali so na njem žgalne žrtve GOSPODU in darovali mirovne daritve.
32A napísal tam na tie kamene opis zákona Mojžišovho, ktorý napísal pred synmi Izraelovými.
32In ondi napiše na kamene opis Mojzesovega zakona, ki ga je pisal vpričo sinov Izraelovih.
33A celý Izrael i jeho starší i jeho správcovia i jeho sudcovia stáli s jednej i s druhej strany truhly pred kňazmi Levitami, ktorí nosili truhlu smluvy Hospodinovej, tak cudzí jako zrodení doma, polovica ich stála oproti vrchu Gerízimu a ich druhá polovica oproti vrchu Ébalu, tak ako prikázal Mojžiš, služobník Hospodinov, požehnávať ľud Izraelov najprv.
33In ves Izrael s starejšinami in oblastniki in sodniki svojimi je stal ob tej in oni strani skrinje pred obličjem duhovnikov, levitov, ki so nosili skrinjo zaveze GOSPODOVE, tujci in domačini; polovica njih proti gori Garizimu in polovica proti gori Ebalu, kakor je zapovedal Mojzes, hlapec GOSPODOV, da naj blagoslove Izraelovo ljudstvo najprvo.
34Potom čítal všetky slová zákona, požehnanie i zlorečenie, všetko tak, ako je napísané v knihe zákona.
34In potem je čital vse besede postave, blagoslov in prokletje, vse, kakor je pisano v knjigi postave.Ni bilo besede iz tega, kar je zapovedal Mojzes, ki je ne bi bil omenil Jozue pred vsem zborom Izraelovim in pred ženami in otročiči in tujci, ki so bivali med njimi.
35Nebolo ničoho zo všetkého toho, čo prikázal Mojžiš, čoho by nebol čítal Jozua pred celou obcou Izraelovou, i pred ženami i pred deťmi i pred pohostínom, ktorý chodil v ich strede.
35Ni bilo besede iz tega, kar je zapovedal Mojzes, ki je ne bi bil omenil Jozue pred vsem zborom Izraelovim in pred ženami in otročiči in tujci, ki so bivali med njimi.