1A stalo sa, keď dokončil Ježiš všetky tieto reči, že povedal svojim učeníkom:
1In zgodi se, ko konča Jezus vse te govore, da reče učencem svojim:
2Viete, že po dvoch dňoch bude Veľká noc, a Syn človeka sa vydáva ta, aby bol ukrižovaný.
2Veste, da bo čez dva dni Velika noč, in Sin človekov bo izdan, da ga križajo.
3Vtedy sa sišli najvyšší kňazi, zákonníci a starší ľudu do dvorany najvyššieho kňaza, zvaného Kaifáša,
3Tedaj se zbero višji duhovniki in starejšine ljudstva na dvoru velikega duhovnika, kateremu je bilo ime Kajfa,
4a uradili sa, aby lapili Ježiša ľsťou a zabili,
4in se posvetujejo, da bi Jezusa z zvijačo ujeli in umorili.
5ale hovorili: Nie na sviatok, aby nepovstala vzbura medzi ľudom.
5Rekli so pa: Ne na praznik, da se ljudstvo ne upre.
6A keď bol Ježiš v Betánii, v dome Šimona Malomocného,
6Ko pa je bil Jezus v Betaniji v hiši Simona gobavca,
7pristúpila k nemu žena, ktorá mala alabastrovú nádobu masti, veľmi drahej, a vyliala mu ju na hlavu, keď sedel za stolom.
7pristopi k njemu žena, ki je imela alabastrovo posodo dragocenega mazila, in mu ga izlije na glavo, ko je sedel za mizo.
8A keď to videli jeho učeníci, mrzeli sa a vraveli: Načo táto ztrata?
8Ko pa učenci njegovi to vidijo, se razhudé, govoreč: Čemu ta potrata?
9Lebo táto masť sa mohla predať za mnoho peňazí, a mohlo sa dať chudobným.
9To bi se bilo namreč lahko za mnogo prodalo in izkupilo se dalo ubogim.
10Ale keď to spozoroval Ježiš, povedal im: Načo trápite ženu? Lebo vykonala dobrý skutok naproti mne.
10Ko pa Jezus to opazi, jim reče: Kaj nadlegujete to ženo? saj je dobro delo storila na meni.
11Lebo chudobných máte vždycky so sebou, ale mňa nebudete mať vždycky.
11Uboge namreč imate vselej pri sebi, mene pa nimate vselej.
12Lebo že táto vyliala túto masť na moje telo, učinila to na môj pohrab.
12Kajti s tem, da je izlila to mazilo na moje telo, me je pripravila za pokop.
13Ameň vám hovorím, že kdekoľvek bude kázané toto evanjelium po celom svete, bude sa hovoriť aj to, čo táto vykonala, na jej pamiatku.
13Resnično vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, se bo povedalo tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.
14Vtedy odišiel jeden z tých dvanástich, zvaný Judáš Iškariotský, k najvyšším kňazom
14Tedaj odide eden od dvanajsterih, ki mu je bilo ime Juda Iškariot, k višjim duhovnikom
15a povedal: Čo mi chcete dať, a ja vám ho zradím? A oni mu odčítali tridsať strieborných.
15in reče: Kaj mi hočete dati, in jaz vam ga izdam? Oni pa mu določijo trideset srebrnikov.
16A od tej chvíle hľadal príležitosť, aby ho zradil.
16In odslej je iskal priložnosti, da ga izda.
17A v prvý deň nekvasených chlebov pristúpili učeníci k Ježišovi a povedali mu: Kde chceš, aby sme ti prihotovili, žeby si jedol baránka?
17Prvi dan presnih kruhov pa pristopijo učenci k Jezusu in mu reko: Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?
18A on povedal: Iďte do mesta k tomu a k tomu a povedzte mu: Učiteľ ti odkazuje: Môj čas je blízko; u teba budem jesť baránka so svojimi učeníkmi.
18On pa reče: Pojdite v mesto k temu in k temu in recite mu: Učenik pravi: Čas moj je blizu; pri tebi bom jedel velikonočno jagnje z učenci svojimi.
19A učeníci urobili tak, ako im nariadil Ježiš, a prihotovili baránka.
19In učenci store, kakor jim je Jezus ukazal, in pripravijo, velikonočno jagnje.
20A keď bol večer, sadol za stôl i s dvanástimi.
20Ko se pa zvečeri, sede za mizo z dvanajsterimi.
21A keď jedli, povedal: Ameň vám hovorím, že jeden z vás ma zradí.
21In ko so jedli, reče: Resnično vam pravim, da me eden izmed vas izda.
22A veľmi sa rmútiac začali mu hovoriť jeden každý z nich: Či som to azda ja, Pane?
22In zelo se užaloste, in ga začno vpraševati, drug za drugim: Ali sem jaz, Gospod?
23A on odpovedal a riekol: Ktorý omočil so mnou ruku v mise, ten ma zradí.
23On pa odgovori in reče: Tisti, ki pomaka z menoj roko v skledo, ta me bo izdal.
24No, Syn človeka síce ide, jako je o ňom napísané, avšak beda tomu človekovi, skrze ktorého sa Syn človeka zrádza; lepšie by mu bolo bývalo, keby sa ten človek nebol narodil.
24Sin človekov sicer gre, kakor je pisano o njem, ali gorje tistemu človeku, ki izdaja Sina človekovega! Bolje bi bilo tistemu človeku, da ne bi bil rojen.
25A odpovedal Judáš, ktorý ho zrádzal, a riekol: Či som to azda ja, rabbi? A Ježiš mu riekol: Ty si povedal.
25Juda pa, izdajalec njegov, odgovori in reče: Sem li mar jaz, Rabi? Reče mu: Ti si rekel.
26A keď jedli, vzal Ježiš chlieb, a keď bol dobrorečil, lámal a dával učeníkom a povedal: Vezmite, jedzte: toto je moje telo.
26Ko so pa jedli, vzame Jezus kruh, in blagoslovi in ga prelomi ter da učencem, rekoč: Vzemite, jejte; to je moje telo.
27Potom vzal kalich a poďakujúc dal im so slovami: Pite z neho všetci,
27In vzame kelih, se zahvali in jim da, rekoč: Pijte iz njega vsi;
28lebo toto je moja tej novej smluvy krv, ktorá sa vylieva za mnohých na odpustenie hriechov.
28kajti to je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščenje grehov.
29Ale hovorím vám, že odteraz nebudem nikdy piť z tohoto plodu viniča, až do toho dňa, keď ho budem piť s vami nový v kráľovstve svojho Otca.
29Pravim vam pa, da odslej ne bom pil tega trtnega sadu do tistega dne, ko ga bom pil z vami novega v kraljestvu Očeta svojega.
30A zaspievajúc pieseň vyšli na Olivový vrch.
30In ko so odpeli zahvalnico, odidejo na Oljsko goro.
31Vtedy im povedal Ježiš: Vy všetci sa pohoršíte na mne tejto noci, lebo je napísané: Biť budem pastiera, a rozpŕchnu sa ovce stáda.
31Tedaj jim reče Jezus: Vsi vi se boste pohujšali to noč nad menoj. Kajti pisano je: „Pastirja udarim, in razkrope se ovce črede“.
32Ale keď vstanem z mŕtvych, predídem vás do Galilee.
32Po vstajenju svojem pa pojdem pred vami v Galilejo.
33A Peter odpovedal a riekol mu: Ak by sa aj všetci pohoršili na tebe, ja sa nikdy nepohorším!
33Peter pa odgovori in mu reče: Če se vsi pohujšajo nad teboj, jaz se nikoli ne pohujšam.
34Ježiš mu povedal: Ameň ti hovorím, že tejto noci, prv než zaspieva kohút, tri razy ma zaprieš.
34Jezus mu reče: Resnično ti pravim, še to noč, preden zapoje petelin, me zatajiš trikrat.
35A Peter mu povedal: Ani keby som musel s tebou zomrieť, nikdy ťa nezapriem! Podobne hovorili aj všetci ostatní učeníci.
35Peter mu pravi: In ko bi moral s teboj umreti, te gotovo ne zatajim. Tako govoré tudi vsi učenci.
36Vtedy prišiel s nimi Ježiš na miesto, zvané Getsémane, a povedal učeníkom: Poseďte tu, až odídem a pomodlím sa tamto.
36Tedaj pride ž njimi Jezus v ograd, ki se imenuje Getsemane, in reče učencem: Sedite tu dotlej, da grem tja in pomolim.
37A pojmúc so sebou Petra a dvoch synov Zebedeových začal sa rmútiť a veľmi teskniť.
37In vzemivši s seboj Petra in Zebedejeva dva sina, se začne žalostiti in trepetati groze.
38Vtedy im povedal: Moja duša je smutná až na smrť; zostaňte tu a bdejte so mnou!
38Tedaj jim reče: Žalostna je duša moja do smrti; ostanite tukaj in čujte z menoj.
39A poodíduc trochu ďalej napred padol na svoju tvár, modlil sa a hovoril: Môj Otče, ak je možné, nech odíde odo mňa tento kalich, avšak nie ako ja chcem, ale jako ty.
39In odšedši malo dalje, pade na obraz svoj in moli, govoreč: Oče moj, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene; toda ne kakor hočem jaz, ampak kakor ti.
40Potom prišiel k učeníkom a našiel ich spať a povedal Petrovi: Či ste takto nemohli so mnou bdieť jednu hodinu?
40In pride k učencem in jih najde speče, ter reče Petru: Torej niste mogli ene ure z menoj prečuti?
41Bdejte a modlite sa, aby ste nevošli do pokušenia! Duch síce je hotový, ale telo je krehké.
41Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer voljan, ali meso je slabo.
42Opät odišiel po druhé a modlil sa a hovoril: Môj Otče, ak ma nemôže minúť tento kalich, len keď ho vypijem, nech sa stane tvoja vôľa!
42Zopet odide drugič in moli, govoreč: Oče moj, ako ne more ta kelih iti mimo mene, nego da ga pijem, zgodi se volja tvoja.
43A keď prišiel, zase ich našiel spať, lebo ich oči boly obtiažené.
43In ko se vrne, zopet jih najde speče, bile so jim namreč oči utrujene.
44A nechajúc ich znova odišiel a modlil sa po tretie, povediac to isté slovo.
44In pustivši jih, odide zopet in moli v tretje, govoreč zopet iste besede.
45Potom prišiel k učeníkom a povedal im: Teraz už spite a odpočívajte! Hľa, priblížila sa hodina, a Syna človeka zrádzajú do rúk hriešnikov.
45Potem pride k učencem svojim in jim reče: Spite dalje in počivajte! Glej, ura se je približala, in Sin človekov se izdaja grešnikom v roke.
46Vstaňte, poďme, hľa, už sa priblížil ten, ktorý ma zrádza.
46Vstanite, pojdimo! Glejte, izdajalec moj je blizu.
47A kým ešte hovoril, hľa, prišiel Judáš, jeden z dvanástich, a s ním veliký zástup s mečami a kyjami od najvyšších kňazov a od starších ľudu.
47In ko je še govoril, glej, pride Juda, eden dvanajsterih, in ž njim velika truma z meči in koli od višjih duhovnikov in starejšin ljudstva.
48A jeho zradca im bol dal znamenie: Ktorého bozkám, ten je, chyťte ho.
48Izdajalec njegov pa jim je dal znamenje, rekši: Kogar poljubim, ta je: primite ga.
49A hneď pristúpil k Ježišovi a povedal: Zdravím ťa, rabbi! A zbozkával ho.
49In precej pristopi k Jezusu in reče: Zdrav bodi, učenik! in ga poljubi.
50A Ježiš mu povedal: Priateľu, načo si prišiel? Vtedy pristúpili, položili ruky na Ježiša a jali ho.
50Jezus pa mu reče: Prijatelj, čemu si prišel! Tedaj pristopijo in polože roke na Jezusa in ga zgrabijo.
51A hľa, zrazu jeden z tých, ktorí boli s Ježišom, vystrel ruku, vytiahnul svoj meč a uderiac sluhu najvyššieho kňaza odťal mu ucho.
51In glej, eden tistih, ki so bili z Jezusom, iztegne roko in izdere meč svoj ter udari hlapca velikega duhovnika in mu odseka uho.
52Vtedy mu povedal Ježiš: Daj svoj meč zpät na jeho miesto, lebo všetci, ktorí berú meč, zahynú mečom.
52Tedaj mu veli Jezus: Vtakni meč svoj na mesto njegovo; kajti vsi, ki primejo za meč, z mečem poginejo.
53Alebo či myslíš, že nemôžem teraz poprosiť svojho Otca, a pristavil by mi viacej než dvanásť legionov anjelov?
53Ali pa meniš, da ne morem prositi Očeta svojega, in poslal bi mi takoj več nego dvanajst legijonov angelov?
54Ale jako by sa potom naplnily písma, že musí byť tak?
54Kako bi se pa izpolnila pisma, ki pričajo, da mora tako biti?
55V tú hodinu povedal Ježiš zástupom: Ako na lotra ste vyšli s mečami a kyjami, aby ste ma zajali. Každý deň som sedel u vás a učil v chráme, a nejali ste ma.
55V tej uri reče Jezus ljudstvu: Kakor na razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi me ujeli! Vsak dan sem sedel pri vas, učeč v templju, in niste me prijeli.
56Ale toto všetko sa stalo, aby sa naplnily písma prorokov. Vtedy ho opustili všetci učeníci a utiekli.
56Toda vse to se je zgodilo, da se izpolnijo pisma prorokov. Tedaj ga vsi učenci zapusté in pobegnejo.
57A oni zajmúc Ježiša, odviedli ho ku Kaifášovi, najvyššiemu kňazovi, kde sa boli sišli zákonníci a starší.
57Tisti pa, ki so Jezusa prijeli, ga odpeljejo k velikemu duhovniku Kajfu, kjer so se zbrali pismarji in starejšine.
58A Peter išiel za ním zďaleka až do dvora najvyššieho kňaza a vojdúc do vnútra sadnul si so služobníkmi, aby videl koniec.
58A Peter gre oddaleč za njim do dvora velikega duhovnika in, stopivši noter, sede k služabnikom, da vidi konec.
59A najvyšší kňazi, starší a celá vysoká rada hľadali falošné svedoctvo proti Ježišovi, aby ho vydali na smrť,
59Višji duhovnik in ves veliki zbor so pa iskali krivega pričevanja zoper Jezusa, da bi ga izročili smrti,
60ale nenašli, a hoc aj mnohí falošní svedkovia predstúpili, nenašli. A napokon predstúpili dvaja falošní svedkovia
60a ne najdejo ga, dasi pristopi mnogo lažnivih prič. Naposled pa pristopita dva
61a riekli: Tento povedal: Ja môžem zboriť chrám Boží a za tri dni ho vystaviť.
61in rečeta: Ta je rekel: Jaz morem podreti svetišče Božje in ga v treh dneh sezidati.
62Na to povstal najvyšší kňaz a povedal mu: Či nič neodpovedáš, čo títo svedčia proti tebe?
62In veliki duhovnik vstane in mu reče: Ne odgovarjaš li ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe?
63Ale Ježiš mlčal. A najvyšší kňaz odpovedal a riekol mu: Prísahou na živého Boha ťa zaväzujem, aby si nám povedal, či si ty Kristus, ten Syn Boží.
63Jezus pa je molčal. In veliki duhovnik mu reče: Zaklinjam te pri živem Bogu, povej nam, ali si ti Kristus, Sin Božji?
64A Ježiš mu riekol: Ty si povedal; len vám hovorím, že odteraz uvidíte Syna človeka sedieť po pravici Moci a prichádzať na nebeských oblakoch.
64Jezus mu reče: Ti si rekel. Toda pravim vam: Odslej boste videli Sina človekovega, da sedi na desnici moči Božje in da prihaja na nebeških oblakih.
65Vtedy roztrhol najvyšší kňaz svoje rúcho a povedal: Rúhal sa; čo ešte potrebujeme svedkov? Hľa, teraz ste počuli jeho rúhanie.
65Tedaj raztrga veliki dihovnik oblačila svoja, rekoč: Boga je proklel; kaj nam je še treba prič? Glejte, ravnokar ste slišali kletvino njegovo.
66Čo sa vám zdá? A oni odpovedali a riekli: Vinný je smrti.
66Kaj se vam zdi? Oni pa odgovore in reko: Smrti je vreden.
67Vtedy mu pľuli do tvári a pohlavkovali ho, a iní ho zase bili palicami
67Tedaj mu pljujejo v obraz in ga bijejo s pestmi; a drugi ga tolčejo po licu,
68a hovorili: Prorokuj nám, Kriste, kto ťa uderil!
68govoreč: Prorokuj nam, Kristus! Kdo je, ki te je udaril?
69A Peter sedel vonku na dvore. A pristúpila k nemu jedna dievčina a povedala: Aj ty si bol s tým galilejským Ježišom.
69Peter pa je sedel zunaj na dvorišču. Pa pristopi k njemu neka dekla in reče: Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem.
70Ale on zaprel pred všetkými a povedal: Neviem, čo hovoríš.
70On pa zataji pred vsemi, rekoč: Ne vem, kaj praviš.
71A jako vyšiel do brány, videla ho iná a povedala tým, ktorí tam boli: Aj tento bol s Ježišom, s tým Nazaretským.
71Ko pa gre ven v vežo, ga ugleda druga in reče tistim, ki so bili tam: Tudi ta je bil z Jezusom Nazarečanom.
72A opät zaprel s prísahou: Neznám toho človeka.
72In zopet zataji s prisego: Ne poznam tega človeka.
73Potom po malej chvíli pristúpili tí, ktorí tam stáli, a povedali Petrovi: Ba skutočne si aj ty z nich, lebo aj tvoja reč ťa prezrádza.
73Malo potem pa pristopijo tisti, ki so tu stali, in reko Petru: Resnično, tudi ti si izmed njih, saj te že govorica tvoja izdaja.
74Vtedy sa začal klnúť a prisahať, vraj neznám toho človeka. A hneď zaspieval kohút.
74Tedaj se začne rotiti in prisegati: Ne poznam tega človeka. In precej zapoje petelin.In Peter se spomni besede Jezusove, ki mu je bil rekel: Preden petelin zapoje, me zatajiš trikrat. In gre ven in se bridko razjoka.
75A Peter sa rozpamätal na slovo Ježišovo, ktorý mu bol povedal: Prv než zaspieva kohút, tri razy ma zaprieš. A vyjdúc von plakal horko.
75In Peter se spomni besede Jezusove, ki mu je bil rekel: Preden petelin zapoje, me zatajiš trikrat. In gre ven in se bridko razjoka.