¹Prečo sa búria národy, a ľudia myslia márne veci?

¹Zakaj hrumé narodi in ljudstva si izmišljajo prazne reči?

²Kráľovia zeme sa postavujú, a kniežatá sa spolu radia proti Hospodinovi a proti jeho pomazanému a hovoria:

²Vzdigujejo se kralji zemlje in knezi se skupaj posvetujejo zoper GOSPODA in zoper Maziljenca njegovega,

³Roztrhajme ich sväzky a zahoďme od seba ich povrazy.

³govoreč: Raztrgajmo njih vezi in s sebe vrzimo njih spone!

⁴Ale ten, ktorý prebýva v nebesiach, smeje sa; Pán sa im vysmieva.

⁴On, ki stoluje v nebesih, se smeje, zasmehuje jih Gospod.

⁵Vtedy bude hovoriť s nimi vo svojom hneve a svojou prchlivosťou ich predesí a povie:

⁵Tedaj jih ogovori v jezi svoji in v srdu svojem jih prestraši:

⁶Ale ja som ustanovil svojho kráľa nad Sionom, vrchom svojej svätosti.

⁶Jaz pa sem vendar postavil kralja svojega na Sionu, na gori svetosti svoje.

⁷Rozprávať budem o ustanovení zákona. Hospodin mi povedal: Ty si môj syn; ja som ťa dnes splodil.

⁷Oznanim naj vam sklep: GOSPOD mi je rekel: Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil.

⁸Požiadaj odo mňa, a dám ti národy, tvoje dedičstvo, tvoje državie, končiny zeme.

⁸Prosi me, in narode ti dam v dediščino in kraje zemlje v posest tvojo.

⁹Roztlčieš ich železným prútom; roztrieskaš ich ako nádobu hrnčiara.

⁹Zdrobiš jih s palico železno, kakor prsteno posodo jih razbiješ.

¹⁰A tak teraz buďte rozumní, kráľovia; učte sa, sudcovia zeme!

¹⁰Zdaj torej, o kralji, bodite pametni, dajte se poučiti, o zemlje sodniki!

¹¹Slúžte Hospodinovi v bázni a veseľte sa s trasením.

¹¹V svetem strahu služite GOSPODU in radujte se s trepetom.Poljubite Sina, da se ne razsrdi in ne poginete na potu, ker skoraj se razvname jeza njegova. Blagor vsem, ki imajo v njem zavetje svoje!

¹²Ľúbajte syna, aby sa nerozhneval, a pohynuli by ste na ceste, lebo sa skoro zapáli jeho hnev. Blahoslavení sú všetci, ktorí sa utiekajú k nemu.

¹²Poljubite Sina, da se ne razsrdi in ne poginete na potu, ker skoraj se razvname jeza njegova. Blagor vsem, ki imajo v njem zavetje svoje!