1Náčelníkovi speváckeho sboru na neginót. Vyučujúci žalm Dávidov.
1{Načelniku godbe; na strune. Pouk Davidov.} Sliši, o Bog, molitev mojo in prošnji moji se ne skrivaj!
2Počuj, ó, Bože, moju modlitbu a neskrývaj sa pred mojou pokornou prosbou.
2Ozri se v me in mi odgovori; blodim v žalovanju svojem in ječati mi je
3Pozoruj na mňa a ohlás sa mi, lebo chodím sem-ta vo svojom úpení a vzdychám
3zavoljo glasú sovražnikovega, zavoljo stiskanja krivičnika. Ker name zvračajo krivico in v jezi me preganjajo.
4pre krik nepriateľa, pre útlak bezbožníka, pretože ma zahrnujú neprávosťou a vo vzteku útočia na mňa.
4Srce se mi krči v životu, in smrtni strahovi so me obšli.
5Moje srdce sa chveje vo mne, a strachy smrti pripadly na mňa;
5Strah in trepet me napadata, in groza me je prevladala.
6Bázeň prišla na mňa a taký strach, že sa trasiem, a hrôza ma pokryla.
6In sem rekel: O, da bi imel peruti kakor golob, zletel bi, kjer bi mogel počivati.
7A povedal som: Ó, keby som mal krýdla jako holubica! Zaletel by som ďaleko a býval by som na pokoji.
7Glej, kar najdalje bi pobegnil, prebival bi v puščavi. (Sela.)
8Hľa, ďaleko by som ušiel a bol by som na pustine. Sélah.
8Hitel bi, da si najdem zavetja pred besnečim vetrom, pred viharjem.
9Ponáhľal by som sa utiecť pred víchrom, pred búrkou.
9Pogúbi, Gospod, razdeli njih jezik; ker silovitost in prepir vidim v mestu.
10Zahub, ó, Pane, zmiatni ich jazyk, lebo som videl násilie a rozbroj v meste.
10Po dnevi in po noči prežeč pohajajo po zidovju njegovem, krivica in hudobnost pa sta sredi njega.
11Vodne i vnoci chodia okolo neho na jeho múroch, a vnútri v ňom je neprávosť a trápenie.
11Škodoželjnost je sredi njega, in z ulic njegovih se ne umakneta zatira in zvijača.
12Zkaza je v ňom, a útisk a lesť neustupuje z jeho ulice.
12Kajti ne nasprotnik me sramoti, to bi prenašal; ne sovražilec moj se vzpenja proti meni, njemu bi se skril, –
13Lebo ma nepotupuje nejaký nepriateľ, lebo to by som zniesol, ani sa nepozdvihol proti mne niektorý môj nenávistník, lebo by som sa bol skryl pred ním,
13temuč ti, človek, meni enak, prijatelj moj in zaupnik moj,
14ale ty, biedny človeče, rovný mne samému, môj druh a môj známy,
14ki sva skupaj sladko se družila, v hišo Božjo hodila z veselo množico.
15s ktorým sme sa mile spolu radievali, do domu Božieho sme chodievali v rušnom zástupe.
15Smrt naj jih preseneti! živi naj se pogreznejo v kraj mrtvih, ker hudobnost je v njih prebivališču, sredi med njimi.
16Nech uderí na nich smrť, čo sa nenazdajú, aby živí sostúpili do pekla, pretože je všelijaká nešľachetnosť v ich príbytku, v ich srdci.
16Jaz pa bom klical Boga, in GOSPOD me bo rešil.
17Ale ja volám na Boha, a Hospodin ma zachráni.
17Zvečer in zjutraj in opoldne bom tožil in stokal, dokler ne usliši mojega glasu.
18Večer i ráno i na poludnie sa budem úpenlivo modliť a pokorne a nástojne volať, a vyslyší môj hlas.
18Otel je in v mir postavil dušo mojo iz boja zoper mene; kajti z mnogimi krdeli so se vojskovali proti meni.
19Vykúpi moju dušu, aby bola v pokoji, a zachráni ju pred útokom, namiereným proti mne, lebo vo väčšine sú so mnou.
19Slišal bo Bog mogočni in jim odgovoril, saj on sedi na prestolu od vekomaj (Sela.), njim, v katerih ni premembe misli in se ne boje Boga.
20Počuje silný Bôh a poníži ich, ten, ktorý tróni od pradávna, sélah, pretože niet u nich zmeny, a neboja sa Boha.
20Nezvestnik je iztegnil roko svojo zoper nje, ki so živeli v miru ž njim; zavezo svojo je oskrunil.
21Vystrel svoje ruky na tých, ktorí s ním žili v pokoji; zrušil svoju smluvu.
21Gladke so, maslene besede njegove, a vojska tiči v njegovem srcu; mehkejši od olja so govori njegovi, in vendar so goli meči.
22Hladká bola smotana jeho úst, a jeho srdce bolo hotové k útoku; slová boly jemnejšie nad olej, a v skutku boly jako vytasené meče.
22Vrzi na GOSPODA breme svoje, in on te bo podpiral; nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik.In ti, o Bog, jih pahneš v jamo pogube; ljudje krvoločni in zvijačni ne dožive dni svojih polovice. Jaz pa bom v tebe upal.
23Uvrhni na Hospodina svoje bremä, a on ťa bude opatrovať. Nedopustí na veky, aby sa pohnul spravedlivý.
23In ti, o Bog, jih pahneš v jamo pogube; ljudje krvoločni in zvijačni ne dožive dni svojih polovice. Jaz pa bom v tebe upal.
24Ale ty, Bože, spôsobíš to, aby sostúpili do jamy zkazy, krvaví ľudia a ľstiví, ktorí nedožijú polovice svojich dní; ale ja sa budem nadejať na teba.