1Pieseň. Žalm Azafov.
1{Pesem in psalm Asafov.} O Bog, ne molči, ne delaj se gluhega in ne miruj, o Bog mogočni!
2Nemlč, ó, Bože, nerob sa, jako keby si nepočul, a nebuď ticho, silný Bože!
2Zakaj, glej, neprijatelji tvoji ropočejo in sovražilci tvoji dvigajo glave.
3Lebo hľa, tvoji nepriatelia sa búria, a tí, ktorí ťa nenávidia, dvíhajú hlavu.
3Zoper ljudstvo tvoje kujejo prekanjene naklepe in posvetujejo se zoper varovance tvoje.
4Snujú ľstivú radu proti tvojmu ľudu a radia sa proti tým, ktorých ty kryješ.
4Govoré: Pridite, in potrebimo jih, da ne bodo narod, da se nihče ne spominja več imena Izraelovega.
5Hovoria: Poďte, vyhubme ich, aby prestali byť národom, aby sa viacej nespomínalo meno Izraelovo.
5Kajti naklep so storili v srcu enih misli; zoper tebe so sklenili zavezo:
6Lebo sa uradili spolu jako jedno srdce; urobili smluvu proti tebe,
6šatori Edomovi in Izmaelci, Moab in Hagarenci,
7stány Edomove a Izmaeliti, Moáb a Hagrovia,
7Gebal in Amon in Amalek, Filisteja s Tira prebivalci;
8Gebal, Ammon a Amalech, Filištea s obyvateľmi Týru.
8tudi Asirec se jim je pridružil v pomoč so bili sinovom Lotovim. (Sela.)
9Aj Assúr sa pripojil k nim; stali sa ramenom synov Lota. Sélah.
9Stóri jim kakor Madiancem, kakor Siseru, kakor Jabinu ob potoku Kisonu,
10Učiň im ako Midianovi, jako Siserovi, jako Jabinovi pri potoku Kíšone.
10ki so bili pokončani pri Endoru, postali so zemlje gnoj!
11Boli zahladení v En-dore a stali sa hnojivom zemi.
11Naredi njih plemenitnike kakor Oreba in kakor Zeba, kakor Zebaha in Zalmuna vse njih poglavarje.
12Nalož s nimi, s ich vodcami jako s Orébom a Zeebom, jako s Zebachom a Calmunnom, so všetkými ich kniežatami,
12Ker so rekli: Vzemimo si v last prebivališča Božja!
13ktorí povedali: Dobyme si dedične príbytky Božie!
13Bog moj, naredi jih kakor prah v vrtincu, kakor pleve pred vetrom!
14Môj Bože, daj, aby boli jako smeti krútňavy, jako posekané steblie pred vetrom.
14Kakor ogenj požiga gozd in kakor plamen, ki popali gore,
15Ako čo oheň spaľuje les, a jako plameň zapaľuje a trávi vrchy,
15tako jih podi z viharjem svojim in z vrtincem svojim jih preplaši!
16tak ich stíhaj svojou víchricou a svojou búrkou ich predes!
16S sramoto napolni njih obličje, da bodo iskali ime tvoje, o GOSPOD!
17Naplň ich tvár hanbou, aby hľadali tvoje meno, Hospodine!
17Rdečica naj jih oblije in izbegajo naj se za ves čas, sramujejo se naj in poginejo,da spoznajo, da si ti, ki ti je ime Jehova, sam Najvišji nad vesoljno zemljo.
18Nech sa hanbia a desia na večné veky, nech rumenejú hanbou a zahynú,
18da spoznajo, da si ti, ki ti je ime Jehova, sam Najvišji nad vesoljno zemljo.
19a tak nech poznajú, že ty, ktorého meno je Hospodin, si sám Najvyšším Pánom nad celou zemou.