1Boljši ubožec, ki hodi v nedolžnosti svoji, nego spačeni v ustnah svojih, pa bedak.
1Pli bona estas malricxulo, kiu iras en sia senkulpeco, Ol homo, kiu estas malicbusxulo kaj malsagxulo.
2Res ni dobro duši brez spoznanja, in kdor je nagel z nogami, greši.
2Vivo sen prudento ne estas bona; Kaj kiu tro rapidas, tiu maltrafas la vojon.
3Neumnost človekova prevrača pot njegovo in proti GOSPODU se srdi srce njegovo.
3Malsagxeco de homo erarigas lian vojon, Kaj lia koro koleras la Eternulon.
4Bogastvo daje prijateljev mnogo, od siromaka pa se loči prijatelj njegov.
4Ricxeco donas multon da amikoj; Sed malricxulo estas forlasata de sia amiko.
5Kriva priča ne bode brez kazni, in kdor govori laži, ne bo ubežal.
5Falsa atestanto ne restos sen puno; Kaj kiu elspiras mensogojn, tiu ne savigxos.
6Mnogi molijo obličje prvakovo in vsakdo je prijatelj možu radodarnemu.
6Multaj sercxas favoron de malavarulo; Kaj cxiu estas amiko de homo, kiu donas donacojn.
7Ubožca sovražijo vsi bratje njegovi; kolikanj bolj se ga ogibljejo prijatelji njegovi! Žene se za besedami, ki nič ne veljajo.
7CXiuj fratoj de malricxulo lin malamas; Tiom pli malproksimigxas de li liaj amikoj! Li havas esperon pri vortoj, kiuj ne estos plenumitaj.
8Kdor pridobiva razumnost, ljubi dušo svojo, in kdor pazi na umnost, bo dosegel dobro.
8Kiu akiras prudenton, tiu amas sian animon; Kiu gardas sagxon, tiu trovas bonon.
9Kriva priča ne bode brez kazni, in kdor govori laži, bo poginil.
9Falsa atestanto ne restos sen puno; Kaj kiu elspiras mensogojn, tiu pereos.
10Bedaku ne pristoji lahko in dobro življenje, mnogo manj hlapcu, da gospoduje knezom.
10Al malsagxulo ne konvenas agrablajxo; Ankoraux malpli konvenas al sklavo regi super princoj.
11Razum zadržuje človeku jezo, in v čast mu je izpregledati pregrešek.
11Sagxo de homo faras lin pacienca; Kaj gloro por li estas pardoni pekon.
12Kakor rjovenje mladega leva je nevolja kraljeva, a kakor rosa na travo blagovoljnost njegova.
12Kiel kriego de leono estas la kolero de regxo; Kaj lia favoro estas kiel roso sur herbo.
13Preglavice vir je očetu svojemu sin bedak in neprestano kapanje žene prepiri.
13Pereo por sia patro estas malsagxa filo; Kaj malpacema edzino estas kiel konstanta gutado.
14Hiša in blago je dedina po očetih, od GOSPODA pa je žena pametna.
14Domo kaj havo estas heredataj post gepatroj; Sed sagxa edzino estas de la Eternulo.
15Lenoba potaplja v trdno spanje in nemarna duša bo stradala.
15Mallaboremeco enigas en profundan dormon, Kaj animo maldiligenta suferos malsaton.
16Kdor drži zapoved, ohrani dušo svojo, kdor pa ne pazi na pota svoja, pogine.
16Kiu konservas moralordonon, tiu konservas sian animon; Sed kiu ne atentas Lian vojon, tiu mortos.
17GOSPODU posoja, kdor milostno deli siromaku, in dobroto njegovo mu bo povrnil.
17Kiu kompatas malricxulon, tiu pruntedonas al la Eternulo, Kaj Tiu redonos al li por lia bonfaro.
18Strahuj sina svojega, dokler je upanje, pa ubiti ga, ti ne hodi na misel!
18Punu vian filon, dum ekzistas espero, Sed via koro ne deziru lian pereon.
19Človek naglojezen ponese svojo kazen; kajti če posežeš vmes, še huje narediš.
19Koleranto devas esti punata; CXar se vi lin indulgos, li farigxos ankoraux pli kolerema.
20Poslušaj svet in sprejmi pouk, da bodeš moder v prihodnosti.
20Auxskultu konsilon kaj akceptu admonon, Por ke vi poste estu sagxa.
21Mnogo je namer v srcu človekovem, a sklep GOSPODOV sam bo ostal.
21Multaj estas la intencoj en la koro de homo, Sed la decido de la Eternulo restas fortike.
22Radovoljnost človekova kaže dobrotljivost njegovo, in boljši je ubožec nego lažnivec.
22Ornamo estas por la homo lia bonfaro; Kaj pli bona estas malricxulo, ol homo mensogema.
23Strah GOSPODOV ti je za življenje: v obilosti boš prebival in zlo te ne obišče.
23Timo antaux la Eternulo kondukas al vivo, Al sateco, kaj al evito de malbono.
24Lenuh pač vtakne roko v skledo, a k ustom je ne mara prinesti.
24Mallaboremulo metas sian manon en la poton, Kaj ecx al sia busxo li gxin ne relevas.
25Če udariš zasmehovalca, preprostega bo izmodrilo, in če posvariš pametnega, napredoval bo v znanju.
25Se vi batos blasfemanton, sensciulo farigxos atenta; Se oni punas sagxulon, li komprenas la instruon.
26Kdor silo dela očetu in mater podi, je sin, ki pripravlja ostudo in sramoto.
26Kiu ruinigas patron kaj forpelas patrinon, Tiu estas filo hontinda kaj malbeninda.
27Nehaj, sin moj, poslušati pouk, in zablodiš od besed znanja.
27CXesu, mia filo, auxskulti admonon Kaj tamen deklinigxi de la vortoj de la instruo.
28Priča malopridna zasmehuje sodbo, in usta brezbožnih slastno požirajo krivico.Zasmehovalcem so pripravljene sodbe in udarci hrbtom bedakov.
28Fripona atestanto mokas jugxon; Kaj la busxo de malvirtuloj englutas maljustajxon.
29Zasmehovalcem so pripravljene sodbe in udarci hrbtom bedakov.
29La blasfemantojn atendas punoj, Kaj batoj la dorson de malsagxuloj.