1Ob rekah babilonskih, tam smo sedevali in jokali, spominjajoč se Siona.
1Apud la riveroj de Babel Ni sidis kaj ploris, Rememorante Cionon.
2Na vrbe sredi one dežele smo obesili strune svoje.
2Sur la salikoj tie Ni pendigis niajn harpojn.
3Kajti ondi so zahtevali od nas besede pesmi tisti, ki so nas odpeljali v sužnost, in naši mučitelji so hoteli veselost: Pojte nam katero pesmi sionskih!
3CXar tie niaj kaptintoj postulis de ni kantojn, Kaj niaj mokantoj gxojon, dirante: Kantu al ni el la kantoj de Cion.
4Kako naj bi peli pesem GOSPODOVO v tujcev deželi?
4Kiel ni kantos sur fremda tero La kanton de la Eternulo?
5Če pozabim tebe, Jeruzalem, pozabi naj mi desnica zmožnosti svoje!
5Se mi forgesos vin, ho Jerusalem, Tiam forgesigxu mia dekstra mano;
6Jezik naj se mi prijemlje nébesa, ako se ne spominjam tebe, ako ne stavim Jeruzalema nad največje veselje svoje!
6Algluigxu mia lango al mia palato, Se mi vin ne memoros, Se mi ne levos Jerusalemon en la supron de miaj gxojoj.
7Spomni se, GOSPOD, zoper Edomce dneva jeruzalemskega, ki so rekli: Razvalite, razvalite, dokler bode kaj podzidja v njem!
7Rememorigu, ho Eternulo, al la filoj de Edom La tagon de Jerusalem, kiam ili diris: Detruu, detruu gxis gxia fundamento.
8O hči babilonska, boš pokončana; blagor mu, kdor ti povrne tisto, kar si nam storila!Blagor mu, kdor zgrabi in razbije otroke tvoje ob skalo.
8Ho ruinigema filino de Babel! Bone estos al tiu, Kiu repagos al vi por la faro, kiun vi faris al ni.
9Blagor mu, kdor zgrabi in razbije otroke tvoje ob skalo.
9Bone estos al tiu, Kiu prenos kaj frakasos viajn infanetojn sur sxtono.